Čas branja: 5 min Čeprav je javno visokošolsko izobraževanje v EU deklarirano kot brezplačno, praksa pokaže, da se to prvenstveno nanaša na dejstvo, da ni šolnin. Za razliko od zasebnih izobraževalnih inštitucij, ki izrazito usposabljajo za potrebe trga, smo v javnih (pre)pogosto priča akademskemu podajanju vsebin.
Podatki kažejo , da se vse več kandidatov odloča za zasebne visoke šole. Tudi pri nas.
Dr. Lidija Weis, svetovalka na Visoki šoli za poslovne vede B2, razlog vidi predvsem v posluhu za potrebe odraslih v izobraževanju.
»Odrasli s sabo prinesejo že veliko znanja, skupine so zelo heterogene in predavatelji morajo pri svojem delu to upoštevati in se prilagajati. Predvsem pa imajo odrasli študenti v primerjavi z mladino bistveno bolj oblikovane potrebe in pričakovanja. Menim, da smo zasebne šole na tem področju (v prilagajanju in odzivanju na različne potrebe študentov) pred javnimi šolami v prednosti.«
Individualne konzultacije, e-gradiva in praksa
Ne gre samo za aktualnost vsebin. Zasebne šole se zavedajo, da čas visoko razvitih informacijsko-komunikacijskih tehnologij omogoča izobraževanje kadarkoli in od kjerkoli.
»Gre za povsem individualno obravnavo posameznika ob upoštevanju njegovih potreb. Individualne konzultacije predavateljev, elektronska gradiva za študij, kar nam omogoča lastni spletni sistem za e-izobraževanje – eCampus, ki predstavlja študentom središče njihovih aktivnosti in jim je ves čas na voljo,«
sistem na Visoki šoli za poslovne vede B2 opisuje dr. Lidija Weis, in nadaljuje:
»Formalno izobraževanje mora biti praktično usmerjeno, saj se izobražujejo za delo. Študentom je treba dati praktična znanja, saj se bodo le na tak način lahko takoj dobro znašli v poslovnem okolju. Zaradi tega je sodelovanje z gospodarstvom še kako pomembno. Pri nas so študenti na nek način ves čas študija povezani s podjetji, saj predavateljska mesta zasedajo ugledni strokovnjaki z gospodarstva. Najbolj aktualna znanja dobivajo tako rekoč iz prve roke. Ves čas študija se soočajo z reševanjem realnih poslovnih izzivov, poleg tega pa so tu še dodatno vabljeni strokovnjaki iz prakse in ekskurzije v ugledna slovenska podjetja.«
Nevromarketing , področje prihodnosti
Visoka šola za poslovne vede B2 ponuja številne programe, največ zanimanja pa je za visokošolska programa prve stopnje Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi ter Poslovna informatika. Iz leta v leto se povečuje tudi interes na magistrskem programu Management in informatika.
»Prepričani smo, da bo tudi novi magistrski program Trženje v prihodnje zelo zaživel, saj zagotavlja napredna znanja na področju trženja (digitalno trženje, nevromarketing, trženjske metrike in analitika) ter znanja s področja strateškega managementa, upravljanja in vodenja projektov ter poslovnih modelov za doseganje poslovne odličnosti in trajne konkurenčne prednosti, kar zagotavlja odlične temelje za gradnjo poslovne kariere posameznika, ki želi zasedati vodstvena delovna mesta,«
je prepričana dr. Lidija Weis.
![]()
Komunikacija poteka 24/7
Izjemno pomembno področje je komunikacija med predavatelji in študenti. V javnih šolah pogosto šepa, priti do konzultacij izven govorilnih ur pa je včasih »misija nemogoče«. Kaj pa pri zasebnikih? Dr. Lidija Weis pojasnjuje:
»Neodzivnosti si pri nas ne smemo dovoliti. Komunikacija med predavatelji in študenti je ključnega pomena. Naši predavatelji so študentom dosegljivi preko našega spletnega portala eCampus, v elektronski obliki, praktično skozi celo študijsko leto. V času trajanja predmeta pa vedno pred začetkom in po zaključku predavanj. Po vnaprejšnjem dogovoru pa se je seveda možno dogovoriti tudi kako drugače. Zavedamo se, da je zakonodaja na področju visokega šolstva vsekakor bolj naklonjena javnim kot zasebnim visokošolskim zavodom. Dejstvo je, da se moramo zasebniki še toliko bolj truditi za kredibilnost svojega delovanja. Vedno znova in znova moramo dokazovati, da je kakovost izobraževanja na zasebnih šolah vsaj na enaki ravni kot v javnih šolah.«
![]()
Mini intervju: Janja Božič Marolt, predavateljica na B2
Kako je biti predavatelj »iz prakse«, smo povprašali Janjo Božič Marolt, direktorico Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana in predstavnico ESOMAR. Na uspešno samostojno poslovno pot je stopila pred več kot dvema desetletjema.
Zakaj je pomembno, da študenti dobijo izkušnjo delovanja na trgu iz “prve roke” – torej od predavatelja, ki sam deluje na trgu?
»Teorija je izjemno pomembna, ampak v praksi delujemo na trgu, ki pogosto presega teoretične okvire. Zlasti na področju marketinga in trženjskega raziskovanja je dobesedno vsak dan kaj novega, s čimer študentom sproti lahko približujemo lastne izkušnje, ne samo »best practices«, pač pa tudi »failures«. Neredko se kolegi soočajo z velikimi izzivi, ko za svoja spoznanja iz prakse iščejo teoretične modele, nazadnje pa jih postavijo sami, ker je praksa prehitela teorijo. Študentom zagotovo koristi stik s prakso, ker tako spoznajo tudi, kaj se dogaja, ne samo, kaj naj bi se dogajalo, ali kaj se lahko izvede, ne samo, kaj na bi se izvedlo.«
Kaj s takim sodelovanjem pridobi predavatelj in kaj – glede na vaše praktične izkušnje, študent?
»Predavatelj se samo se dodatno potrdi. Menim, da je predpogoj, da je predavatelj dovolj dobro teoretično podkovan, da sledi razvoju, da ga celo prehiteva in da svoja znanja in izkušnje sistematično in strukturirano ter na razumljiv in privlačen način predstavi študentom. Torej predavatelj vsega naštetega ne pridobi na B2, pač pa le še utrdi in se predstavi novi javnosti, si poveča ugled, če želite. Študent pridobi recept. Navodila za uporabo. Načrt. Za tukaj in zdaj in za jutri. Pri mojem predmetu, metode trženjskega raziskovanja, se ne učimo statističnih metod, ki so sicer zelo privlačne in uporabne, ampak večino vse, kar zveni na statistko, odbija. Pridobijo pa študentje znanje o pomenu raziskav za zmanjšanje poslovnega tveganja in se naučijo pridobiti in izluščiti uporabne in predvsem relevantne podatke, ki so dandanes vir in gonilo razvoja, za rešitve trženjskih izzivov. V poplavi podatkov je bolje uporabiti intuicijo ali sploh nič kot podatke iz dvomljivega ali neznanega vira ali interesno izvzete in zavajajoče.«
Katerih praktičnih znanj študentom primanjkuje?
»Zdi se, da od študentov vendarle pričakujemo preveč. Saj bi naj študentje študirali, pridobivali nova znanja in na trgu dela ves čas generirali nove ideje in razvoj. Za izvedbo po starem lahko uporabimo upokojence, za vpeljati novosti pa študente. Ne upam si posploševati in tuliti v isti rog, da študentje na trgu dela niso uporabni. Zagotovo se najdejo tudi dovolj zvedavi, dovolj zainteresirani, dovolj vztrajni in dovolj pogumni, da vprašajo vse, kar jih zanima in spretno uporabijo znanja, ki jim jih predam tudi iz prakse pri svojem delu.«
Več o študiju na B2 boste našli na njihovi spletni strani
