Od začetka l. 2026 veljajo novosti na področju bolniških staležev. Razlog?
Zdravstveni absentizem narašča in presega 6 % zaposlenih letno. Slovenija se ‘ponaša’ s četrto najvišjo bolniško odsotnostjo v EU.
Povprečno je vsak dan bolniško odsotnih okoli 56.000 zaposlenih. Na leto to znese okoli 19 mio. delovnih dni.
Slovenija je prešla iz držav z nizkim v države z visokim bolniškim staležem. Imamo več kot 1,3 milijona primerov bolniškega dopusta, povprečno 19 dni na zaposlenega ali 4,7 tedna letno. Absurdno je, da je neka oseba v bolniški že 14 let!!!! . Slovenija je edina država v EU, ki nima omejitve staleža. In trenutno je dobrih 10.000 ljudi, ki so na bolniški več kot eno leto.
Prav staranje delovne sile in pomanjkanje delavcev je lahko resen pritisk na zakonodajalca, da uredi problematiko.
ZZZS nameni za nadomestila okoli 700 milijonov €, delodajalci pa krijejo dodatnih 500 milijonov € letno. Po oceni je to enako dobičku desetih najuspešnejših slovenskih podjetij.
Zakonodajalec je naložil ZZZS, da predlaga detajlne ukrepe. Tako ZZZS predlaga:
“Osnovno pravilo bolniškega staleža je, da smo doma, torej ko nekdo zboli, mora ostati doma, razen če zdravnik oceni, da je določeno gibanje, določen režim dopusten, v nekaterih primerih celo priporočljiv.
Zakon je precej generalen in predvideva, da bo zavod v roku treh mesecev sprejel podrobnejša navodila. Recimo eno od teh navodil, ki jih pripravljamo, je seveda to, da bomo ta kraj bivanja nekoliko širše razumeli.«
ZZZS bo povečal število kontrolorjev, ki so lani izvedli blizu 6000 kontrol izvajanja bolniškega staleža. Najpogostejša kršitev pa je bila neupravičena odsotnost od doma. Po novem velja, da če bo pacient režim gibanja kršil dvakrat v obdobju petih let, sledi odvzem bolniškega nadomestila.
Za mnoge bolnike, ki ne morejo na delo, bo pogoj za bolniški stalež v prihodnje tudi pregled pri osebnem zdravniku. Zdravniki naj bi ga opravili najpozneje četrti dan od začetka posameznikove nezmožnosti za delo.
Na ZZZS ugotavljajo, da je veliko bolniških staležev odprtih samo na podlagi sporočila zavarovane osebe, na primer prek portala za paciente. Izjema so primeri, ko zdravnik ne more pacientu na podlagi osebnega pregleda dodatno pomagati ali svetovati oziroma ko ni skrbi, da bi zaradi opustitve pregleda ostalo prezrto kakšno resnejše obolenje.
Osebni zdravnik bi pregled bolniško odsotnega posameznika glede na aktualni predlog praviloma opravil tudi neposredno pred prvim predlogom imenovanemu zdravniku za odločanje o nadaljevanju začasne nezmožnosti za delo.
Pregled naj bi bil obvezen, ko je bil posameznik v zadnjih treh mesecih pred bolniško odsotnostjo več kot dvakrat začasno nezmožen za delo s prekinitvami in posamezna odsotnost ni presegla 30 dni. Med izjemami bolniki po večji operaciji.
Veljavna zakonodaja sicer že desetletja določa zadržanje izplačevanja nadomestila posamezniku, ki se brez upravičenega razloga ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo.
Pisno obveščanje o ravnanju med bolniško odsotnostjo in strožje sankcije za kršitelje je prinesla že sprejeta zakonodaja. Standardizirani režimi na ravni Slovenije bo po mnenju ZZZS bistveno administrativno razbremenili družinske in otroške zdravnike.
ZZZS: “Z že sprejetimi pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja, z njihovo spremembo, katere sicer še čakamo uveljavitev oziroma objavo v uradnem listu, pa smo določili, da je treba ta režim gibanja zapisati v zdravstveno kartoteko.”
ZZZS: “Vemo, da se danes delodajalci poslužujejo recimo detektivske pomoči, pošljejo detektiva in če ugotovijo, da ta krši režim gibanja, lahko celo sledi postopek izredne odpovedi
Na ZZZS menijo, “da bi lahko odhod v tujino dovolil samo zdravnik zavoda za zdravstveno zavarovanje v izjemnih primerih: če je zdravljenje v tujini, če so kakšne osebne okoliščine, ampak samo takrat, če odhod ne bi pomenil slabšanja ali pa daljše rehabilitacije.” Pa tudi “da morajo biti v določenem časovnem obdobju doma, prav za nadzore s strani ZZZS in delodajalcev.”
Za večino predlogov ZZZS bodo sicer potrebne zakonske spremembe oziroma dialog med sindikati in delodajalci.
Trenutni postopek ugotavljanja začasne zadržanosti od dela:
- o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov za delo nad 30 koledarskih dni in v vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje, razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik;
- o zahtevi zavarovanca ali delodajalca za presojo ocene izbranega osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 koledarskih dni.
Več o tem lahko najdete na spletni strani ZZZS:
Pravna podlaga
