Pravila oblikovanja poslovnih modelov (1. del) | Andro Goblon

by | Praktični nasveti

Temeljna pravila za oblikovanje učinkovitih poslovnih modelov
Čas branja: 4 min      
O kanvasu poslovnih modelov smo že pisali (in bomo še), saj menimo, da gre za enostavno in učinkovito, vendar premalo poznano orodje, ki je hkrati tudi podcenjeno in premalo uporabljano.

 

V tem prispevku bomo spoznali najpogostejšo napako uporabe kanvasa poslovnih modelov.

 

O tem, kaj je poslovni model, obstaja mnogo definicij. Pri iskanju le teh nam kot ponavadi pomaga Google. Zadetke iskanja lahko razdelimo na akademske in praktične. Priznam, da se z akademskimi bolj malo ukvarjam. Veliko bližje mi je praktična definicija avtorjev kanvasa za oblikovanje poslovnih modelov: Alexa Osterwalder in Yves Pigneur i pravita takole: »Poslovni model opisuje, kako organizacija ustvarja, dostavlja in zajema vrednost.«

 

S kanvasom poslovnih modelov lahko, kot smo že omenili v prejšnjih prispevkih, poslovni model predstavimo.

Kanvas nam pomaga poslovni model vizualizirati. Kanvas nam omogoči, da dobimo vpogled v širšo sliko delovanja podjetja in medsebojne povezave med posameznimi elementi poslovnega modela, ki so predstavljeni v prispevku »Kaj vsebuje Kanvas?«.

Poleg tega, da je kanvas orodje za oblikovanje poslovnih modelov, je tudi orodje za vizualizacijo poslovnih modelov

 

»slika pove več kot tisoč besed«

Kljub temu, da je kanvas sila enostaven za uporabo, se je potrebno zavedati, da lahko uporabne in prebojne rezultate dosegamo z njim šele, ko ga razumemo in znamo pravilno uporabljati. Nekateri menijo, da je pri oblikovanju poslovnega modela (z uporabo kanvasa) vse, kar traja več kot pol ure, potrata časa. Sam sicer tega pretiranega hitenja ne razumem prav dobro, menim pa, da bi o tem lahko razmišljamo šele takrat, ko nam je popolnoma jasno, kako se poslovni model s pomočjo kanvasa oblikuje in ko popolnoma razumemo vlogo posameznih elementov kanvasa in različnih možnosti, ki jih nudijo pri oblikovanju poslovnega modela.

Pomembne so torej osnove, ali, kot je nekoč rekel Murphy:

»Bližnjica je najdaljša razdalja med dvema točkama«.

 

Prvo pravilo uporabe kanvasa za oblikovanje poslovnih modelov je torej, da ga znamo uporabljati.

 

Najpogostejša napaka, ki jo opažam je, da mnogi zmotno mislijo, da je kanvas neke vrste tabela, kamor se pač vpiše po točkah vse, kar naj bi sodilo v posamezno polje. Spodnji primer, povzet po podatkih objavljenih na svetovnem spletu, je primer takšne uporabe. Verjamem, da je bil narejen v dobri veri, sicer ga najbrž na spletu ne bi objavili.

Slab primer, kakršni se najdejo na spletu:

 

Podobno napako vsaj na začetku naredi večina uporabnikov, ki se s kanvasom sreča prvič. Sreča v nesreči pa je v tem, da lahko tudi tako oblikovan kanvas služi kot opomnik za izdelavo poslovnega modela.

Kaj lahko razberemo iz zgornjega primera oziroma kaj bi se dalo izboljšati:

  • V polju »ponudba vrednosti« ni jasno predstavljena prednost za stranke oz. uporabnike.
  • Ker obstaja več vrst potencialnih strank, najverjetneje obstaja tudi več različnih ponudb vrednosti zanje.
  • V polju »poti do strank« so na splošno navedene različne možnosti.
  • V polju »odnosi s strankami« se nekatere prej omenjene možnosti ponovijo (namen vzpostavljanja odnosov s strankami je ohranjanje obstoječih strank, pridobivanje novih in rast števila strank – in s tem rast prihodkov).

Naj bo za začetek dovolj. Ker v poslovnem modelu, ki je podan za primer, obstaja več različnih vrst strank, ki jih najverjetneje zanima specifična ponudba vrednosti, bi se preoblikovanja zgornjega poslovnega modela lahko lotili tako, da bi za skupine strank, ki jih zanima enaka ponudba vrednosti, oblikovali poslovni model posebej. V tem smislu bi se zgornji primer poslovnega modela preoblikoval v več poslovnih modelov, v okviru katerih bi lahko natančneje in bolj primerno določili poti do strank, odnose s to vrsto strank ter ključne aktivnosti in ključne vire za zagotavljanje ponudbe vrednosti za to vrsto strank. Tudi seznam partnerjev bi se bistveno zožil, stroški in prihodki pa bi bili bolj natančno definirani in usklajeni s poslovnim modelom.

Že večkrat smo omenili, da je kanvas poslovnih modelov orodje za oblikovanje poslovnih modelov, ki med drugim omogoča vizualno predstavitev poslovnega modela. Če ga uporabljamo zgolj kot tabelo, te možnosti pač ne moremo izkoristiti. Vizualizacija poslovnega modela pa nam omogoča še eno možnost: da poslovni model pojasnimo v obliki zgodbe. Seveda veste za kaj gre: »pitchanje«. Ko lahko poslovni model razložimo v minuti ali manj, pomeni, da se nam je vtisnil v spomin, da razumemo, kako in komu nameravamo ustvarjati in dostavljati vrednost in da imamo najboljši možen način za zajemanje vrednosti zase.

Ostala pravila bodo predstavljena v naslednjem prispevku.

Andro Goblon

Andro Goblon

O avtorju
Spletna stran www.mojposlovnimodel.si LinkedIn Andro Goblon Andro Goblon se ukvarja s svetovanjem in usposabljanjem na področju uvajanja novih poslovnih orodij, kot so na primer orodje za oblikovanje poslovnih modelov, orodje za oblikovanje ponudbe vrednosti, orodje za inoviranje trendov in druga vizualna orodja, ki omogočajo hitrejše in cenejše pristope k inoviranju in strateške odločitve v podjetju, predvsem pa večjo skladnost med ponudbo podjetja in potrebami trga oz. strank. Pri svojem delu uporablja sodobne pristope in metode (Design thinking, Visual thinking). Deluje tudi kot projektni vodja in koordinator komunikacijskih aktivnosti v razvojno raziskovalnih projektih EU (pri pripravi vlog in izvedbi projektov), kjer predvsem razpisi, namenjeni malim in srednjim podjetjem velik poudarek dajejo prav inovativnim poslovnim modelom. Podobno je tudi na področju krožnega gospodarstva, ki je tema projekta, s katerim se trenutno ukvarja.

Avtor prispevka:

Andro Goblon

Spletna stran www.mojposlovnimodel.si LinkedIn Andro Goblon Andro Goblon se ukvarja s svetovanjem in usposabljanjem na področju uvajanja novih poslovnih orodij, kot so na primer orodje za oblikovanje poslovnih modelov, orodje za oblikovanje ponudbe vrednosti, orodje za inoviranje trendov in druga vizualna orodja, ki omogočajo hitrejše in cenejše pristope k inoviranju in strateške odločitve v podjetju, predvsem pa večjo skladnost med ponudbo podjetja in potrebami trga oz. strank. Pri svojem delu uporablja sodobne pristope in metode (Design thinking, Visual thinking). Deluje tudi kot projektni vodja in koordinator komunikacijskih aktivnosti v razvojno raziskovalnih projektih EU (pri pripravi vlog in izvedbi projektov), kjer predvsem razpisi, namenjeni malim in srednjim podjetjem velik poudarek dajejo prav inovativnim poslovnim modelom. Podobno je tudi na področju krožnega gospodarstva, ki je tema projekta, s katerim se trenutno ukvarja.

Preberite še:

Javni razpisi za podjetja

Zaposleni dela bolan v pisarni, prezentizem zmanjšuje produktivnost in škodi zdravju

Prezentizem

Prezentizem je nasprotje absentizma.   O prezentizmu govorimo, kadar zaposleni prihaja na delo: bolan (alergije, astma in respiratorna...
Kako izboljšati LinkedIn objave z močno prvo vrstico, kratkimi odstavki in jasno idejo

Napake na LinkedInu

Večina LinkedIn objav izgubi bralca že v prvi vrstici.   Ne zato, ker je ideja slaba. Ampak zato, ker je uvod predolg. LinkedIn ni članek, je...

Preberite še: