Letni dopust
Letni dopust in dolžino letnega dopusta, urejajo številni pravni akti delovnega razmerja, kot so:
Zakon o delovnih razmerjih, Kolektivne pogodbe za posamezno panogo in Pogodba o zaposlitvi, sklenjena med delodajalcem in delojemalcem.
Delodajalec mora delavcu dati izračun letnega dopusta do konca marca za tekoče leto. Pa je ta izračunan pravilno? Morda ga je vredno preveriti, še posebno, kadar se ga delavcu lahko odmeri po večih kolektivnih pogodbah. Po 11-členu Zakona o kolektivnih pogodbah velja pač tista, ki je za delavca najugodnejša. Ta ni nujno ves čas ista, saj se situacija spreminja (rojstvo otroka, varovana kategorija, invalidnost,…)
Nekatere panožne pogodbe, npr. za kovinsko industrijo, so ugodnejše za delavce, ki so zaposleni šele krajši čas. Seveda pa je treba upoštevati še vse druge potrebne kriterije, kot je starost, socialno-zdravstveni kriterij, pogoji dela,…
Vsaj 6 mesecev nepretrganega delovnega razmerja je potrebnih za pridobivanje pravice do dopusta (tudi za krajši delovni čas od polnega). Pravzaprav lahko delo in dopust razdelimo v 12-tine, kadar je delavec delal krajši čas, ali je bil zaposlen v dveh koledarskih letih ali je delovno razmerje prenehalo do 30. junija v koledarskem letu. Za vsak mesec opravljenega dela mu pripade 1/12 dopusta.
Delavec ima pravico koristiti en dan dopusta, kadar hoče ne glede na potrebe podjetja, vendar ga mora najaviti 3 dni vnaprej.
Delavec mora izrabiti 2 teden dopusta v tekočem letu, da lahko ostanek prenese v naslednje in ga porabi najkasneje do 30. junija.
Delavec se ne more odreči pravici do dopusta, odškodnino za neizrabljen dopust pa lahko dobil le ob menjavi delodajalca oziroma izteku delovnega razmerja.
Regres
Pravica do regresa izhaja iz pravice do (celotnega) dopusta, sicer pa proporcionalno, kar velja za zaposlene za določen čas. Izplačan mora biti v denarju. Pripada redno zaposlenim delavcem vsaj v višini minimalne plače (za l. 2017 znaša 804,96 EUR bruto), lahko pa je višji na podlagi kolektivne ali individualne pogodbe. Za regres, katerega višina je preko 70 % povprečne plače, morajo biti obračunani tudi prispevki za socialno varnost.
Sicer je minimalni regres obremenjen z akontacijo dohodnine, vsi stroški regresa pa so podjetju priznani v celoti.
Delodajalec mora izplačati regres najkasneje do 1. julija v tekočem letu, razen če je v resnih likvidnostnih težavah – takrat ga izplača v večih obrokih.
Zaradi neizplačila regresa lahko delavec toži delodajalca in se obrne na delovno inšpekcijo. Zastaralni roke je 5 let. Delodajalec po ZDR za neizplačan regres tvega kazen od 750€ do 4000€ po primeru.
Podjetnik.net
