Včasih poslovne ali družbeno-koristne ideje ne zaživijo tako, kot smo upali.
Morda projekt ne daje rezultatov, ni finančno vzdržen ali pa se življenjske okoliščine spremenijo. Če ste ustanovili zasebni zavod, danes pa razmišljate o njegovi ukinitvi, je dobro vedeti, kakšne možnosti imate in kako poteka postopek prenehanja.
Zavod lahko svojo dejavnost spremeni ali začasno ustavi, lahko pa ga tudi zapre. Zaprtje zavoda je nekoliko bolj formalen proces kot njegova ustanovitev, zato je pomembno, da poznate osnovna pravila in pravilen vrstni red korakov.
Načini prenehanja zavoda
Zavod lahko preneha na različne načine: ustanovitelji lahko sprejmejo odločitev o prenehanju, zavod se lahko spoji ali pripoji drugemu zavodu, razdeli, prenese dejavnost, lahko gre v stečaj ali v prisilni izbris, če več ne posluje in ne izpolnjuje zakonskih obveznosti. V izjemnih primerih lahko sodišče ugotovi tudi ničnost vpisa v register.
V tem članku se osredotočamo na najpogostejši način: likvidacijo zavoda po volji ustanoviteljev.
Kaj se zgodi s premoženjem zavoda?
Zavod je neprofitna organizacija, zato ob prenehanju premoženje ne pripada ustanoviteljem. Zakon določa, da se premoženje prenese na drugo organizacijo s podobno dejavnostjo oziroma poslanstvom. V ustanovitvenem aktu je pogosto že določeno, komu se premoženje preda; če ni, se to določi v sklepu o prenehanju.
Kako poteka zaprtje (likvidacija) zavoda
Ker Zakon o zavodih likvidacijskega postopka ne ureja podrobno, se uporablja ZGD-1, kar pomeni, da je postopek podoben likvidaciji gospodarske družbe.
Likvidacijo vodijo ustanovitelji s pomočjo imenovanega likvidacijskega upravitelja. Notar se v postopek vključi le, če je potrebno overiti podpise ali oddati vlogo na sodišče, vendar likvidacije ne vodi.
Postopek zaprtja običajno poteka tako:
- Ustanovitelji sprejmejo sklep o prenehanju zavoda, odločitev o začetku likvidacije in imenujejo likvidacijskega upravitelja.
- Zavod začne uporabljati naziv z dodatkom »v likvidaciji«.
- Likvidacijski upravitelj prijavi začetek likvidacije na sodišču.
- Na AJPES-u se objavi poziv upnikom, ki imajo 30 dni časa za prijavo terjatev.
- Likvidacijski upravitelj pripravi otvoritveno bilanco, zaključi odprte posle, proda premoženje, poravna obveznosti in pripravi zaključno poročilo z zaključno bilanco.
- Na koncu poda predlog za izbris zavoda iz sodnega registra, dokumentacijo pa po izbrisu hrani ustanovitelj ali druga določena organizacija.
Ali lahko zavod “miruje”?
Zavod ne more uradno “hibernirati”, lahko pa začasno preneha z dejavnostjo. Vendar ostane vpisan v sodnem registru, mora oddajati letna poročila in imeti določeno odgovorno osebo. Formalno mirovanje, kot ga poznajo s.p.-ji, pri zavodih ne obstaja.
Prisilni izbris zavoda
Če zavod dlje časa ne deluje, nima zakonitega zastopnika ali ne oddaja letnih poročil, lahko sodišče začne postopek prisilnega izbrisa. To se lahko zgodi brez likvidacije, vendar se v takem primeru prav tako preverjajo obveznosti, premoženje in odgovornost za arhivsko gradivo.
