Kanvas je orodje za vizualizacijo poslovnih modelov, ki omogoča skupni jezik razumevanja, torej kaj je in kako deluje poslovni model.
Kanvas običajno uporabljamo v skupini, lahko pa tudi individualno, kot pripomoček za strukturiranje poslovne ideje.
Poslovni model – kako ga oblikujemo?
Za pravilno uporabo kanvasa potrebujemo sam kanvas, najbolje večjega formata, na primer B0 (1000 x 1414). Če delamo sami, bo dovolj tudi A3.
Potrebujemo še »post it« listke ali »stattys« listke v različnih barvah, debelejše flomastre ali podobna pisala, lepilo in nekaj praznih tako imenovanih konceptnih listov. In lahko začnemo.
Pri delu, torej oblikovanju poslovnega modela, moramo upoštevati dve osnovni pravili:
- Nikoli (ampak res nikoli) ne pišemo v polja v kanvasu! Zato smo si pred tem pripravili »post it« listke v različnih barvah. Zakaj? Po definiciji je kanvas, kot že veste, orodje (in ne tabela). V primeru, da se »zmotimo«, lahko listek preprosto odlepimo ali zamenjamo z drugim s primernejšo vsebino. Pogosto se tudi zgodi, da zamenjujemo stranke in partnerje in v takšnih primerih lahko listek le premaknemo v ustrezno polje.
- Na vsak listek napišemo samo eno idejo oz. zamisel. Torej: nobenih alinej na listku. Ta naloga je malo zahtevnejša, ker zahteva premislek, kaj je »tisto pravo«, kar bomo zapisali na listek. Če nameravamo imeti dva različna distribucijska kanala, to pač napišemo na dva listka, na vsakega posebej. In podobno za vsa ostala polja v kanvasu.
Kje začeti s poslovnim modelom?
Pravzaprav je popolnoma vseeno, kje začnete z oblikovanjem poslovnega modela. Nekateri začno v polju »Stranke«, spet drugi v polju »Ponudba vrednosti«. Lahko bi začeli tudi z naštevanjem ključnih virov v ustreznem polju kanvasa, ali pa s ključnimi aktivnostmi, ki so potrebne za to, da bo poslovni model deloval in ustvarjal, dostavljal in zajemal vrednost.
Opomba: kanvas ima devet polj. Ko prototipiramo poslovni model, ni nujno, da takoj zapolnimo vseh devet. Za začetek je dovolj, da le tista polja, ki so potrebna za delovanje poslovnega modela za konkretno idejo.
Na kaj je še potrebno paziti?
Listki v posameznih poljih morajo biti med seboj smiselno povezani. Na primer, vsakemu segmentu strank pripada ustrezen listek v polju ponudba vrednosti (lahko enak za več segmentov strank), vsaka ponudba vrednosti pa mora imeti ustrezno povezavo s ključnimi viri in ključnimi aktivnostmi. Če kjerkoli v kanvasu opazite listek brez povezave, ga odstranite, ker gre za tako imenovano »siroto« (»orphan« listek).
Kaj storiti, ko končate z oblikovanjem?
Povejte zgodbo svojega poslovnega modela. Pomagate si tako, da iz kanvasa odstranite vse listke in jih med pripovedovanjem (zelo kratke) zgodbe zopet vstavite v ustrezna polja. Tako boste svoj poslovni model lažje razumeli in ponotranjili in resnično se zavedajte, da »nakladanje« nikomur ne koristi, ne vam, ne poslušalcem. Povejte le tisto, kar je bistveno.
Primer za Facebook poslovni model:
Facebook poslovni model
Zaključek
S pomočjo zgornjih navodil lahko vsakdo sam ali v skupini oblikuje poslovni model. Priporočam, da se pred »resnim« delom o tem ustrezno usposobi, bodisi s samoučenjem na to temo ali z udeležbo na ustrezni delavnici. Samoučenje ponavadi traja malo dlje. Za skupine v podjetjih, ki se nameravajo ukvarjati s tem, je tudi smiselno, da razmislijo o zunanji pomoči vodenja lastnih delavnic oblikovanja poslovnih modelov za svoje podjetje. Razlog je preprost: nekdo, ki ni povezan s podjetjem, lažje vodi in usmerja skupino, saj ni (četudi nezavedno) uokvirjen v vzorce načina razmišljanja, ki so lastni podjetju ali panogi, v kateri podjetje deluje, poleg tega pa skupino lahko vodi in usmerja tudi s postavljanjem ustreznih vprašanj. Eno izmed možnih podajam za primer: »Kakšen bi bil vaš poslovni model, če bi popolnoma ignorirali, da naše stranke v veliki meri do interneta dostopajo preko mobilnih telefonov?«
V enem prihodnjih prispevkov bodo predstavljeni načini, kako testirati poslovni model. Poslovni model namreč ni večen. Prav tako ni vklesan v kamen. Najbolje je, da takoj, ko se za izbrani model odločimo, začnemo s testiranjem, ali so bile naše predpostavke pravilne in jih, če se izkaže da ne kaže najbolje, čim prej na podlagi povratnih informacij zamenjamo z novimi.
Andro Goblon
