Če posel zastane, obveznosti pa ostanejo, spada med najbolj obremenjujoče obveznosti pravzaprav odplačevanje anuitet za prejete bančne kredite. V obdobju hitre rasti in investicijskega zanosa si je marsikdo – tako pravni subjekti kot fizične osebe – pomagal k hitrejši realizaciji želja in idej tudi z bančnimi krediti. Zdaj, ob izpadu dohodka, ob čakanju na delo ali celo izgubi dela pa so anuitete velikanski mlinski kamen za vratom. Morda si lahko pomagate z informacijami v spodnjem prispevku.
Od 29. 3. 2020 velja Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK).
Prosilci
Banke in hranilnice, ki poslujejo v Sloveniji, lahko prosilcu omogočijo odlog plačila, ne pa nujno … in je to zakonodajalec prepustil politiki posamezne banke.
Prosilec lahko za odlog zaprosi le v primeru nezmožnosti plačevanja kreditnih obveznosti, če je to posledica pandemijske krize. Če je vpisan v razvidu dejavnosti, ki so bile v času omejitev zaradi pandemije prepovedane, ne potrebuje dodatnih pojasnil, sicer pa je potreben opis posledic pandemije na prihodke prosilca. Vlogi mora priložiti potrdilo o plačanih davkih na 31. 12. 2019, ki ga pridobi pri izpostavi davčnega urada. Prosilec mora v vlogi natančno predstaviti svoj insolventni položaj kot posledico pandemije koronavirusa, in tudi ukrepe, ki jih bo naredil, da se ta položaj sanira.
Prosilec – fizična oseba – pripravi vlogo skladno z zahtevami posamezne banke, saj obrazcev in podobnega ta zakon ne predpisuje; banke so s strani zakonodajalca pozvane, da naj ne postavljajo nerazumnih zahtev.
Prosilec mora oddati vlogo v šestih mesecih od veljavnosti zakona.
Za koga
Zakon nagovarja več oblik kreditiranja, tudi potrošniške kredite, leasing pogodbe, finančni zakup in dovoljeno prekoračitev stanja na računu potrošnika (limit). Sicer zakon za leasing- družbe ne velja.
Zakon velja tudi za novopridobljene kredite v času veljavnosti tega zakona, če kreditojemalec tako želi.
Zakon velja le za komitente, ki so državljani R Slovenije, ne pa za tujce – rezidente v R Sloveniji.
Zakon ne predpisuje natančnega obdobja odloga plačil, ki je lahko do 12 mesecev. Banka in prosilec to urejata z aneksom.
Bančni pogoji
Banka lahko zaračuna komitentu stroške sklenitve aneksa k pogodbi, pa tudi stroške odloga plačila obveznosti. Banka Slovenije sicer poziva banke, da naj v tarifah v zvezi z odlogom obveznosti zaračunavajo le dejanske stroške.
Banka lahko kreditojemalcu odloži le plačilo obrokov nezapadle glavnice. Obresti za čas odloga pa je kreditojemalec dolžan plačati, bodisi mesečno ali kot pribitek na glavnico, ko začne ponovno poravnavati mesečne obveznosti. Celotna obveznost se praviloma začne poravnavati po 12-tih mesecih, lahko pa se na željo kreditojemalca tudi skrajša, če je to zanj ugodnejše.
Banka ne sme pogojevati odloga plačila nezapadlih obveznosti s plačilom tistih, ki so zapadle pred 12. 3. 2020.
Odlog plačil velja tudi za zapadle pogodbe, ki služijo za zavarovanje kreditne pogodbe.
Poročila in kazni
Komitent, ki dobi odlog plačil, je zavezan k rednemu poročanju banki na mesečni ravni. Če banka oceni, da položaj komitentu dovoljuje hitrejše plačevanje obveznosti banki, lahko skrajša odlog plačil. Tako je tudi v primeru nerednega poročanja ali zavajajočih podatkov prosilca.
Banka, ki bi prosilcu, ki ima po tem zakonu upravičene razloge za odlog plačil, prošnjo zavrnila, je lahko kaznovana z visoko kaznijo. Tudi prosilec, gospodarska družba, ki v prošnji za odlog navaja neresnične podatke in dobi odlog, je glede na velikost lahko kaznovan v razponu od 2500 do 250.000€.
Uredništvo Podjetnik.net
