Intelektualna lastnina in »brandi«

by | Praktični nasveti

Intelektualna lastnina in zaščita blagovnih znamk
Čas branja: 3 min      
Če ste start up, predvidevam, da bržčas iščete investitorja. Če ste zrelo podjetje, predvidevam, da želite doseči spodobno rast. V obeh primerih iščete nekaj inovativnega, nekaj posebnega, kar vas bo razlikovalo od drugih.

 

Kot je rekel Jack Welch: “If you compete, than you better have competitive advantage. Or just don’t compete.”

 

 

Danes največ veljajo »brandi«. Potrošniki najprej zaznajo »brand«,pod katerim vedo kaj dobijo, kakšno kvaliteto produkta oz. storitve, kako družbeno odgovorno je podjetje itd.

 

 

Strinjam se: tudi investitorji iščejo (potencialne) že izdelane blagovne znamke, »brande«, kot jim pravimo v žargonu, tudi poslovni partnerji najraje sodelujejo z »brandi«, a pojdimo lepo po vrsti.

Kaj sploh je »brand« oz. »branding«? Če vprašate ljudi iz marketinga, bodo znali odgovoriti, da gre za vzpostavljanje in negovanje znamke na trgu, s ciljem dosega prepoznavnosti in s tem povečanja prodaje, gre torej za znamko kot identifikacijo. Kar je seveda res. A v današnjem svetu je »brand« lahko prepoznaven in vreden le takrat, ko ga imetnik pravno formalno ščiti, pravilno in konsistentno uporablja in seveda varuje pred podobnimi brandi, ki znamki uničujejo ugled. Samo pomislite na vojne med Apple-om in Samsung-om, carinske postopke za ponarejene Adidas copate… (če ste pozorni, ste ugotovili, da ne sklanjam imen znamk- pomemben aspekt vrednosti znamk).

Kako torej do »branda«, ki je zanimiv za investitorje in poslovne partnerje? Prva stvar, ki jo investitor naredi, preden se odloči za investicijo, je skrbni pregled, skrbni pregled poslovnih knjig in skrbni pregled pravnih dokumentov. Zakaj? Saj mu samo pravna varnost ter možnost ščitenja pravic intelektualne lastnine zagotavlja ekskluzivnost in monopol na trgu (govorimo o monopolu »branda«). Gre torej za obvladovanje tveganj. Zakaj bi investitor (ali pa strateški partner) vlagal v podjetje, katerega znamka, produkt ali storitev, nista ščitena na ključnih trgih? Da torej lahko vsakdo kopira, brez možnosti preprečevanja le-tega? Zakaj bi vlagal v podjetje, ki nima urejenih pogodbenih odnosov, na podlagi katerih je zagotovljena pravna varnost na trgih in ki dajejo podlago za uspešno in predvsem varno sodelovanje? Največ težav izhaja ravno iz zaupanja. Zaupanja v to, da se podjetju ne more nič zgoditi, da ključni ljudje ne bodo odšli, da si partnerji ne bodo premislili…. V današnjem času ni več prostora za naivnost ali celo aroganco. Globalni trg je postal idealna priložnost, a hkrati zahteva precej premisleka.

 

 

Ponovno se vračam na ključna vprašanja:

  • Kateri so naši najpomembnejši trgi?
  • Ali imamo urejena razmerja z zaposlenimi, dobavitelji, kupci?
  • Je naš paradni inovativni konj ustrezno ščiten?

 

Princip je podoben zavarovanju avta ali hiše. Vložimo denar v to, da smo – če pride do neljubega dogodka – lahko mirni. Enako velja pri intelektualni lastnini in pravnih dokumentih. Danes podjetja pred sklepanjem poslov že zahtevajo pregled stanja pravic intelektualne lastnine in obvladovanje pravnih tveganj.  Zakaj? Kajti ko so enkrat v verigi vaših partnerjev, lahko ob pomanjkanju ustreznih varoval tudi sama padejo v spore ali so izpostavljena prevelikim tveganjem in tega seveda nikakor ne želijo. Izgube so lahko previsoke.

Torej, ko boste naslednjič razmišljali o »brandu«, pomislite na to, da je vreden in zanimiv le toliko kot ste ga sposobni pravno varovat na trgu. Pomislite na vse posle, sklenjene v zaupanju, pomislite na vašo znamko ali paradni produkt, koliko je izpostavljen, pomislite na vašo strategijo in izračunajte koliko je vaš »brand« danes vreden. In koliko vas lahko pomanjkljivo upravljanje s pravnimi tveganji stane….

 Tina Osojnik,  LL.M., MBA

Tina Osojnik

O avtorju
LinkedIn: https://www.linkedin.com/in/tina-osojnik Tina Osojnik je magistra prava z MBA. Ukvarja se s strateškimi vprašanji intelektualne lastnine ter mednarodnim pogodbenim pravom. Karierno pot je začela na Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino. V podjetju Studio Moderna je vodila oddelek za intelektualno lastnino in pokrivala 23 trgov. Je mentorica startupom, EU coach za intelektualno lastnino in mednarodna predavateljica ter svetovalka podjetjem. Deluje v okviru JT Business Development; svetuje slovenskim in tujim podjetjem pri vstopih na tuje trge glede optimalne zaščite interesov v tujih jurisdikcijah. Do boljših rešitev ji pomaga bogato znanje o zaščiti pravic intelektualne lastnine (know how, software, patenti, avtorske pravice, znamke, trade secrets, brand enforcement), mednarodne izkušnje iz področja strateškega in pravilnega upravljanja teh pravic in obvladovanje pogodbenega prava, ki je zelo pomembno pri vstopu na trge.

Avtor prispevka:

Tina Osojnik

LinkedIn: https://www.linkedin.com/in/tina-osojnik Tina Osojnik je magistra prava z MBA. Ukvarja se s strateškimi vprašanji intelektualne lastnine ter mednarodnim pogodbenim pravom. Karierno pot je začela na Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino. V podjetju Studio Moderna je vodila oddelek za intelektualno lastnino in pokrivala 23 trgov. Je mentorica startupom, EU coach za intelektualno lastnino in mednarodna predavateljica ter svetovalka podjetjem. Deluje v okviru JT Business Development; svetuje slovenskim in tujim podjetjem pri vstopih na tuje trge glede optimalne zaščite interesov v tujih jurisdikcijah. Do boljših rešitev ji pomaga bogato znanje o zaščiti pravic intelektualne lastnine (know how, software, patenti, avtorske pravice, znamke, trade secrets, brand enforcement), mednarodne izkušnje iz področja strateškega in pravilnega upravljanja teh pravic in obvladovanje pogodbenega prava, ki je zelo pomembno pri vstopu na trge.

Preberite še:

Javni razpisi za podjetja

Zaposleni dela bolan v pisarni, prezentizem zmanjšuje produktivnost in škodi zdravju

Prezentizem

Prezentizem je nasprotje absentizma.   O prezentizmu govorimo, kadar zaposleni prihaja na delo: bolan (alergije, astma in respiratorna...
Kako izboljšati LinkedIn objave z močno prvo vrstico, kratkimi odstavki in jasno idejo

Napake na LinkedInu

Večina LinkedIn objav izgubi bralca že v prvi vrstici.   Ne zato, ker je ideja slaba. Ampak zato, ker je uvod predolg. LinkedIn ni članek, je...

Preberite še: