Davčne olajšave so ena najbolj neposrednih in učinkovitih poti, kako lahko podjetje zniža svojo davčno osnovo in s tem končni davek na dobiček.
V praksi pa podjetniki pogosto izkoristijo le majhen del ugodnosti, ki so jim na voljo. Razlog je preprost: pravila, omejitve in pogoji so razpršeni med več zakoni, kar hitro postane nepregledno.
Da je slika jasnejša: davčne olajšave urejajo trije ključni zakoni. ZDDPO-2 (Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb) določa, kako se obdavčujejo podjetja, katere olajšave so dovoljene in kaj šteje kot davčno priznani odhodek. ZDoh-2 (Zakon o dohodnini) ureja obdavčitev fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov ter vse olajšave, povezane z zaposlenimi, na primer pri zaposlovanju ali dodatnem pokojninskem zavarovanju. ZSRR-2 (Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja) pa omogoča dodatne spodbude za investicije v manj razvite regije.
Ko te tri podlage združimo, dobimo celovit pregled: podjetja lahko uveljavljajo več vrst davčnih olajšav — od raziskav in razvoja do investicij, digitalnega prehoda, zaposlovanja ter izvajanja prakse. Smisel olajšav ni nujno v poznavanju členov zakonov, temveč v razumevanju, kako lahko konkretne aktivnosti podjetja znižajo davčno osnovo in pod kakšnimi pogoji.
Kako davčne olajšave delujejo v praksi
Davčne olajšave zmanjšajo davčno osnovo, ne stroškov. To pomeni, da ne znižajo izkazovanih odhodkov, ampak znesek, od katerega se izračuna davek. Pri tem je pomembno pravilo: davčna osnova se lahko z olajšavami in prenesenimi izgubami zniža največ za 63 %. Tudi če ima podjetje veliko olajšav, se vsaj 37 % davčne osnove vedno obdavči.
Olajšava za raziskave in razvoj (R&R)
Olajšava za raziskave in razvoj je med najradodarnejšimi. Podjetje lahko davčno osnovo zniža za 100 % vlaganj, ki jih nameni razvojnim projektom. Sem spadajo lastne razvojne aktivnosti, nakup opreme, ki se uporablja izključno za razvoj, in storitve zunanjih izvajalcev.
Pogoj je, da ima projekt element novosti in rešuje znanstveno ali tehnološko nejasnost. Če je projekt delno financiran iz nepovratnih sredstev, za ta del olajšave ni mogoče uveljavljati. Neizkoriščeni del olajšave se lahko prenaša naprej pet let, kar podjetju omogoča večjo fleksibilnost.
Investicijska olajšava (40 %)
Ta olajšava znižuje davčno osnovo za 40 % investicij v opremo in določena neopredmetena sredstva. Med upravičene spadajo stroji, tehnološka oprema, specializirana računalniška oprema in programska oprema, ki je neposredno povezana z opravljanjem dejavnosti.
Med neupravičene pa sodijo pohištvo, splošna pisarniška oprema, večina motornih vozil, zemljišča in nepremičnine. Investicijo je treba ohraniti vsaj tri leta, neizkoriščeni znesek pa je mogoče prenašati naprej pet let.
Olajšava za digitalni in zeleni prehod (40 %)
Gre za novejšo olajšavo, ki podpira prehod podjetij na digitalizirano in energetsko učinkovito poslovanje. Uveljavlja se za naložbe v digitalizacijo procesov, avtomatizacijo, robotizacijo, kibernetsko varnost ter v tehnologije z nižjim ogljičnim odtisom.
Višina olajšave je prav tako 40 % vlaganj, pri čemer velja enako pravilo kot pri drugih olajšavah: če je del investicije financiran z nepovratnimi sredstvi, se olajšava za ta del ne more uveljavljati. Neizkoriščeni del se lahko prenaša naprej pet let.
Olajšave za zaposlovanje
Za podjetja, ki širijo ekipo, so pomembne spodbude pri zaposlovanju. Za mlajše od 26 let, starejše od 55 let in osebe v deficitarnih poklicih lahko podjetje zniža davčno osnovo za 45 % izplačane plače. Za mlade do 25 let, ki se prvič zaposlijo, pa olajšava znaša 55 % plače.
Olajšava velja prvih 24 mesecev po zaposlitvi. Pomembno je, da je bila oseba pred zaposlitvijo določeno obdobje prijavljena kot brezposelna.
Olajšava za zaposlovanje invalidov
Ta olajšava je med najvišjimi. Podjetje lahko davčno osnovo zniža za 50 % plače invalidov, za osebe s 100-odstotno telesno okvaro ali gluhe osebe pa celo za 70 % plače. Gre za pomemben finančni ukrep, ki hkrati spodbuja vključevanje invalidov v delovno okolje.
Olajšava za izvajanje praktičnega dela
Podjetja, ki sprejemajo vajence, dijake ali študente, lahko uveljavljajo olajšavo v višini izplačanega zneska za praktično delo, vendar največ do 20 % povprečne mesečne plače v Sloveniji za vsak mesec izvajanja prakse.
Ta olajšava je posebej pomembna za podjetja, ki sodelujejo z izobraževalnimi ustanovami in si s tem gradijo lasten kadrovski bazen.
Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ)
Če podjetje zaposlenim plačuje kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, lahko uveljavlja olajšavo do 24 % prispevkov za PIZ oziroma do 5,844 % bruto plače, pri čemer velja tudi letni največji dovoljeni znesek (okrog 3.050 € za leto 2025).
Gre za davčno ugoden način nagrajevanja zaposlenih in povečanje konkurenčnosti podjetja na trgu dela.
