A je to možno?
Je smiselno?
Mar ni boljše uporabiti kakšno blagozveneče, prijetno ime, kot pa nabildati priimek ustanovitelja oziroma direktorja podjetja?
Pozitivnih primerov, ki so izšli iz domačega poslovnega okolja, imamo kar precej:
- trgovca Tuš in Jager;
- Petrič – kovinski izdelki ipd.;
- Akrapovič – svetovno znani izpušni sistemi;
- Malalan – urar in draguljar;
- in mnogi drugi.
Ampak, vsi ti so potrebovali desetletja za svojo zadostno afirmacijo, medtem, ko je Peter Prevc s svojo prepoznavnostjo in popularnostjo le ‘posodil’ svoje ime pohištvenim proizvodom, modnim dodatkom in še čemu, pa je javnost takoj vedela, za koga gre, čeprav ni vedela, da se družina ukvarja s pohištvom.
Taka, uveljavljena imena ne potrebujejo toliko marketinške podpore, kot na primer inovator, ki si želi popularnosti, ker ima poleg izdelka, ki je že v prodaji, tudi nekaj produktov v razvoju. Bolj se bomo posvetili tem, javnosti kupcev ‘neznanim’ osebam, ki bi radi uspeli s svojimi startupi ali celo delujočimi podjetji.
Namen kreiranja in tlakovanja poti do uspešnosti osebne blagovne znamke, naj ne bo hrana za lastni ego, ampak sistematična podpora poslu.
Podjetniki generacije X, ki so v zenitu svoje kariere, sicer razumejo pomen gradnje svoje osebne blagovne znamke, torej prepoznavnosti, ki naj podpre trženjska prizadevanja samega podjetja.
Med večje ovire, zakaj se tej nalogi ne posvetijo dovolj polnokrvno, spadajo:
- udobnost trenutnega status quo, ko se ne pojavljajo na družbenih omrežjih in medijih;
- hotenje po zadržanju relativne anonimnosti v širši javnosti;
- držanje pod radarem glede davkarjev in inšpekcijskih služb;
- splošno pomankajnje časa;
- prepričanje, da se je za to potrebno močno angažirati.
Predvsem se mora podjetnik ali manager, ki se želi preleviti iz anonimnega vodje v prepoznavnega, pravzaprav kar osebno blagovno znamko, otresti strahu. Strahu?
Vsi poznamo ali smo vsaj seznanjeni z obstojem nekakšnih vplivnežev na socialnih omrežjih. Ti nenehno, najmanj dnevno delijo objave na vsaj eni platformi. Seveda, njihov prihodek je odvisen od števila sledilcev in števila klikov, oni sami so svoja podjetja, vse funkcije so združene v eni osebi, njihovo delovišče so družbena omrežja. In to je vse. Tega naj podjetnik ne počne.
Podjetnik želi in tudi mora sodelovati pri trženju, vendar le podporno, saj ima za to najete strokovnjake, bodisi zaposlene ali pa zunanje.
Prepoznavnost direktorja, njegova javna podoba je lahko učinkovita podpora trženju. Podjetnik/ direktor je lahko v javni podobi:
- verodostojen;
- iskren;
- solidaren;
- pošten;
- drzen;
- vreden zaupanja;
- pogumen;
- požrtvovalen;
- itd.
Vsi atributi niso za vsakogar in za vsak posel. Potrebno je pregledati in temeljito pretresti dejanske možnosti, na katerih bi lahko gradili svojo javno podobo oziroma brand. V okviru naše dejavnosti in produkta se moramo odločiti za smotrno izbiro, vsekakor ne za preštevilne atribute, ki jih bomo promovirali in gradili.
Naj omenim neko mojo izkušnjo! Bil sem svetovalec mladega direktorja/solastnika močne finančne ustanove. Zelo dobro sva se razumela, pa me je povabil na kavo, da bi mu svetoval glede neke dileme. Po hitrem uvodu je odprl temo.
„Saj veš, da sem rad in dosti sem dirkal,“ je rekel kot v opravičilo. Prikimal sem.
„Že nekaj let, kar imam otroka, se vozim naokoli s čisto dobrim avtom srednjega razreda.“ Tudi to je držalo in sem prikimal, čakajoč na dodatek.
„Zdaj mi znanec, celo moj klient, ponuja malo rabljen top porsche v odličnem stanju. Rad bi ga kupil, cena je izjemno ugodna. Povej mi, ali je to glede na moj posel dobra odločitev.“
V pričakovanju me je vprašujoče pogledal.
Malce sem premišljal, ta isti superavto, krasen stroj, je tega dne stal na parkingu poleg mojega; očitno ga je preizkušal in si ga močno želi.
„Verjamem, da si ga želiš. Čudovit avto je, prava raketa. Ampak, veš, imam pomisleke. Ja, na žalost. Da voziš takle, skoraj dirkalni avto, bi pri vlagateljih lahko ohladilo zaupanje vate in v podjetje. Vsi, ki želijo poslovati s tvojim podjetjem, pridejo sem, do tvojih prostorov, kjer bo pred vhodom parkiran tvoj bolid. Kaže na tvojo morebitno avanturistično žilico, prevzem prevelikega tveganja, morda nezanesljivost. Spomni se, da smo te celo uradno fotografirali z očali na nosu, ki so ti dajale dodatno resnost in zanesljivost. Kaj bo, če se z njim raztreščiš? Ljudje bi si lahko premislili, kam bi varno vložili svoje prihranke. Poleg tega vsi vedo, da je ta avto zelo drag. Da si ga lahko privoščiš, morda njim zaračunaš preveč. Tudi ta pomislek zlahka nastane.“
Poslušal je, nekaj zmigoval z glavo, utihnil … avto pa je vseeno kupil, skušnjava je bila prevelika, in me za nagrado, prav po dirkaško, popeljal čez serpentine. Uau!
Prepoznavnost je obvezno orodje vodje zaradi pozitivnega vpliva na zaupanje in verodostojnost. Pomembna je za zunanjo, pa tudi notranjo javnost, ja, tudi za notranjo.
Spletna prisotnost je že dolgo nuja. Mar ni tako, da pred neposredno akcijo ‘preverjamo’ osebo po iskalnikih, na LI, FB in še kje.
Ni potrebno, da ste prisotni na čim več platformah, to namreč lahko celo zmanjša vašo verodostojnost. Lahko celo spodbudi k skepsi ciljne javnosti in vprašanju, kdaj sploh imate čas, da vodite podjetje.
Za ustvarjanje prepoznavnosti v poslovnem svetu, b-2-b, se zdi najprimernješa platforma LinkedIn. Vendar ne pretiravajte, tedenske objave bodo najbrž dovolj.
Če jih boste dosledno objavljali na isti dan in približno enakem času, vas bo to dodatno potisnilo navzgor. Doslednost krepi zaupanje ciljne javnosti, lahko zgradi celo nekakšno avtoriteto. Daje vidnost, ne da bi bili pretirano izpostavljeni.
Ne izogibajte se gostovanjem v podkastih; ti dajo možnost globljih posegov v tematiko, izboljšajo SEO in AEO, in omembno na več platformah, lahko se umesti v blog, skratka ima multiplaktivno uporabo in učinek.
Turneja, kar so lahko obiski brandiranca pri večjih kupcih, sodelovanje na okroglih mizah, najmanj pa en intervju za medij(e) na mesec, so dokaj potrebni del gradive osebne znamke. Torej, dogovarjanje z mediji, povabila, objave, najave, poročila, … vse to prispeva k prepoznavnosti. Pri relaizaciji teh dejavnosti so tudi pasti, od lastne preobremenjenosti in posledičnega pomanjkanja časa za vodenje podjetja, do prezasičenosti javnosti z našo prisotnostjo.
Dosledno pojavljanje na LinkedInu, gostovanje v podkastih, predvsem pa pisanje ali snemanje lastnih prispevkov z lastnim pogledom na aktualne dogodke, pa celo globoka razmišljanja, vse to kreira prepoznavnost in še bolj verodostojnost osebe, ki postaja blagovna znamka.
Ne gre pa pretiravati – dvomesečna frekvenca zahtevnejših prispevkov je kar dobra, ne pa večkrat mesečna.
Skratka, za gradnjo osebne blagovne znamke kot prepoznavnosti podjetja in krepitivi zaupanja vanj smo najpogosteje odgovorni sami. Naše iskreno pojavljanje bo potrebovalo prevsem naš čas. Če pa tega nismo pripravljeni žrtvovati, …
