O kreativnosti

by | Veliko o vsem

Ustvarjalno mišljenje kot gonilo inovacij, reševanja problemov in osebnega izražanja
Čas branja: 2 min      

Zakaj so nekateri ljudje kreativni, drugi pa ne in kje je meja med ustvarjalnostjo ter norostjo?

Če opredelimo kreativnost kot ustvarjalnost (kot uporabnost), potem lahko zlahka ločimo ljudi na kreativne in nekreativne.

Tisti, ki niso ustvarjalni, so to le zato, ker svoje kreativnosti ne izrazijo v realnosti, za kar je povečini kriv nezavedni del, ki je po naravi len in skrbi (večinoma) za preživetje. Da bi nezavedni del dosegel varno okolje (čim bolj poznano), si želi ponavljanje enakih aktivnosti na isti način.

Kreativnost pa na drugi strani pomeni življenje (spremembe) in je kontrast varnosti, ki ga zagovarja družba (in kapitalistični sistem, kjer so želene vodljive množice). 

Če želimo torej povečati našo manifestacijo kreativnosti, nam lahko pri tem pomagajo tehnike, ki (vsaj za trenutek) preprečijo našemu kritičnem vrednotenju in samokontroli preden se naša kreativnost ne udejanji (na primer v izdelkih).

Tako, ko je okno (nekritičnosti) odprto, je potrebno čim prej ustvariti aktivnost, saj se povečini kmalu zapre (večino pod pritiski družbe). Pri tem pomaga, da razvijemo kreativnost najprej v okolju, kjer je to želeno ali kjer smo sami in začnemo ustvarjati, saj je to naše življenje, četudi nas bo lahko družba gledala kot norega. 

Tako ustvarjalnost kot norost sta namreč večinoma ocenjeni s stališča družbe (kapitalizma), zato navadno ljudje, ki rušijo sistem, niso zaželeni, ljudje, ki ga na nek način (četudi na prvi pogled nelogičen način kot distrakcija) dopolnjujejo, pa so za sistem koristni in njihova dela imajo možnost, da so »uspešna in slavna«.

Dober primer so slavni motivatorji za duhovno rast, ki promovirajo, da sistem deluje (na primer religije). Na drugi strani se vse, kar ogroža obstoječe razmišljanje – ne glede na kreativnost, svobodo govora in življenja – hitro znajde na seznamu za odstrel. 

Pa vendar, če „norost“ nikogar ne ogroža in po nepotrebnem ne porablja preveč resursov, zakaj bi to bilo opredeljeno kot norost (ne pa kreativnost in ustvarjalnost)?

Termin norosti namreč družbi omogoča, da klasificira aktivnosti in omeji posameznike, ki te aktivnosti izvajajo (tudi z zaporom oz. eliminacijo). Ker družbo sestavljajo posamezniki, je za uničevanje tovrstne kreativnosti potrebno ljudi narediti kritične do soljudi.

Tako za večino termin norosti posamezniku omogoča, da ocenjuje druge in sebe, pri čemer se hrani njegov ego. Ker vsi sestavljamo družbo, bodimo čim bolj kreativni (brez ogrožanja drugih), da bo kreativnost in ustvarjalnost postala sistem in s tem zamenjala ocenjevanje in odstranjevanje „norih“ ljudi.

 

Andrej Kovačič

O avtorju
Doc. dr. Andrej Kovačič ima univerzitetno diplomo iz ekonomije, magistraturo (MBS) in doktorat iz sociologije. Delal je mednarodno kot vodja prodaje, direktor ali CEO za tri mednarodna podjetja (RE Invest, Salesianer Miettex in AXA Insurance) v Nemčiji, Sloveniji in Angliji. V okviru lastnega podjetja za raziskave in svetovanje CEOS d.o.o. je analiziral več kot 150 raziskav, preko svetovanja in coachinga podpiral več kot 30 slovenskih in mednarodnih podjetij in individualno v več kot 100 osebnih coachingih/terapijah. Leta 2013 je sprejel mesto na Fakulteti za medije. Je avtor večih akademskih in neakademskih člankov in sedaj kot trener letno naredi več kot 300 ur treningov na treh fakultetah in višji šoli. Vključen je v več neprofitnih dejavnostih znotraj ŠENT-a in drugih neprofitnih društev. Finančno podpira akademsko revijo IIASS. Je aktiven coach in terapevt in podpira večje število klientov, da dosežejo svoj potencial (če potrebujete pomoč se lahko s tem obrazcem prijavite kot posameznik za neplačljivo storitev). Zadnji dve desetletji dr. Andrej Kovačič deluje kot svetovalec mednarodnim podjetjem in mnogim voditeljem in pri tem konstantno izboljšuje osebne sposobnosti, da bi pomagal zaposlenim in posameznikom ustvariti boljše odnose, boljše rezultate in večji prispevek k boljšemu jutri. Na svoji poti se je učil od najboljših in tehnike dodatno izpolnjeval ter s tem postavil temelje PRO-Aktivnih Komunikacijskih tehnik (PRO-ACT).

Avtor prispevka:

Andrej Kovačič

Doc. dr. Andrej Kovačič ima univerzitetno diplomo iz ekonomije, magistraturo (MBS) in doktorat iz sociologije. Delal je mednarodno kot vodja prodaje, direktor ali CEO za tri mednarodna podjetja (RE Invest, Salesianer Miettex in AXA Insurance) v Nemčiji, Sloveniji in Angliji. V okviru lastnega podjetja za raziskave in svetovanje CEOS d.o.o. je analiziral več kot 150 raziskav, preko svetovanja in coachinga podpiral več kot 30 slovenskih in mednarodnih podjetij in individualno v več kot 100 osebnih coachingih/terapijah. Leta 2013 je sprejel mesto na Fakulteti za medije. Je avtor večih akademskih in neakademskih člankov in sedaj kot trener letno naredi več kot 300 ur treningov na treh fakultetah in višji šoli. Vključen je v več neprofitnih dejavnostih znotraj ŠENT-a in drugih neprofitnih društev. Finančno podpira akademsko revijo IIASS. Je aktiven coach in terapevt in podpira večje število klientov, da dosežejo svoj potencial (če potrebujete pomoč se lahko s tem obrazcem prijavite kot posameznik za neplačljivo storitev). Zadnji dve desetletji dr. Andrej Kovačič deluje kot svetovalec mednarodnim podjetjem in mnogim voditeljem in pri tem konstantno izboljšuje osebne sposobnosti, da bi pomagal zaposlenim in posameznikom ustvariti boljše odnose, boljše rezultate in večji prispevek k boljšemu jutri. Na svoji poti se je učil od najboljših in tehnike dodatno izpolnjeval ter s tem postavil temelje PRO-Aktivnih Komunikacijskih tehnik (PRO-ACT).

Preberite še:

Javni razpisi za podjetja

Preberite še: