Cene goriv so se v Sloveniji v zadnjih tednih občutno zvišale.
Najizraziteje se je podražil dizel, zato spremembo posebej občutijo podjetja z dostavnimi, servisnimi ali drugimi službenimi vozili.
Od 21. do vključno 27. julija je treba na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,649 evra, za liter dizla pa 1,855 evra. Še 30. junija je bencin stal 1,537 evra, dizel pa 1,605 evra za liter. V manj kot mesecu dni se je tako bencin podražil za dobrih 11 centov, dizel pa za 25 centov.
Pri enem polnjenju rezervoarja se takšna sprememba morda ne zdi velika. Drugače je v podjetju, ki na mesec porabi več sto ali več tisoč litrov goriva. Tam se lahko že nekaj centov razlike pozna pri stroških dostave, donosnosti posameznega naročila in končni ceni storitve.
Cena nafte je le začetek
Spremembe na bencinskih servisih najpogosteje povezujemo s ceno surove nafte. Toda ta je le eden od dejavnikov, ki določajo, koliko bomo plačali za liter goriva.
Pomembne so tudi razmere v rafinerijah, stroški predelave in prevoza, zaloge ter povpraševanje po posameznih naftnih derivatih. Slovenski model reguliranih cen se zato ne opira neposredno na ceno soda nafte, temveč na kotacije že predelanih goriv na svetovnem trgu.
Pri izračunu se bencin in dizel obravnavata ločeno. To je tudi eden od razlogov, da se njuni ceni ne gibljeta vedno enako hitro ali celo v isto smer.
Na ceno vpliva tudi tečaj evra in dolarja
Nafta in naftni derivati se na mednarodnih trgih večinoma obračunavajo v ameriških dolarjih. Zato je za evropske kupce pomembno tudi razmerje med dolarjem in evrom.
Če evro v primerjavi z dolarjem izgublja vrednost, to ob drugih nespremenjenih dejavnikih zvišuje strošek nakupa naftnih derivatov za evropski trg. To se lahko zgodi tudi takrat, ko se borzne cene naftnih derivatov bistveno ne spremenijo. Močnejši evro lahko po drugi strani del podražitve na svetovnih trgih ublaži.
Spremljanje samo ene številke – cene soda surove nafte – zato še ne pove zanesljivo, kaj se bo zgodilo na slovenskih bencinskih servisih.
Kaj vse plačamo v litru goriva?
Končno ceno litra bencina ali dizla sestavljajo prodajna cena goriva brez dajatev, v kateri je zajeta tudi marža trgovca, okoljska dajatev za izpuste ogljikovega dioksida, prispevka za energetsko učinkovitost in spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ter v soproizvodnji, trošarina in davek na dodano vrednost. Pri izračunu regulirane cene se upošteva tudi dodatek za biokomponento.
DDV se obračuna na vse predhodne postavke. Regulirana cena goriva je zato rezultat gibanja na mednarodnih trgih, valutnega tečaja, domačih dajatev in veljavnega načina regulacije.
Država lahko rast cen deloma ublaži s spremembo trošarin ali drugih dajatev. Ne more pa v celoti preprečiti vpliva večjih premikov na svetovnih trgih, zlasti kadar je prostor za dodatno znižanje dajatev omejen.
Kako v Sloveniji določajo regulirane cene?
V Sloveniji so najvišje dovoljene cene standardnega 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva brez dodatkov regulirane na servisih zunaj avtocest in hitrih cest.
Pri izračunu se uporabljajo sedemdnevna povprečja petih borznih kotacij, upošteva pa se tudi gibanje tečaja med dolarjem in evrom. V modelsko ceno je vključen dodatek za biokomponento, marže trgovcev pa so omejene.
Regulacija torej ne pomeni, da država poljubno določi, koliko bo stal liter goriva. Določa metodologijo izračuna in najvišjo dovoljeno ceno, velik del njenega gibanja pa še vedno izhaja iz razmer na mednarodnih trgih.
Na avtocestah in hitrih cestah se cene oblikujejo prosto, zato so lahko višje kot drugje. Za posameznika razlika pri enem polnjenju morda ni odločilna, pri podjetju z večjim voznim parkom pa se lahko do konca meseca nabere občuten znesek.
Zakaj se je dizel podražil bolj kot bencin?
Od 30. junija do 21. julija se je regulirana cena bencina zvišala za 11,2 centa, cena dizla pa za 25 centov na liter. Takšna razlika pokaže, da gibanja cen ni mogoče razložiti samo s splošno rastjo ali padcem cene nafte.
Na ceno vsakega derivata posebej vplivajo njegova ponudba, zaloge, povpraševanje in proizvodne zmogljivosti rafinerij. Dizel se poleg osebnega prometa uporablja v tovornem prometu, gradbeništvu, kmetijstvu in delu industrije. Spremembe na trgu zato pri njem niso nujno enake kot pri bencinu.
Kako se podražitev pozna pri stroških podjetja?
Koliko podražitev pomeni za posamezno podjetje, je odvisno od števila vozil, njihove porabe in prevoženih kilometrov.
Vzemimo podjetje s petimi dostavnimi vozili, od katerih vsako na mesec porabi 200 litrov dizla. Skupna mesečna poraba znaša 1.000 litrov. Po ceni, ki je veljala 30. junija, bi podjetje za to količino plačalo 1.605 evrov. Po ceni, veljavni od 21. julija, znaša strošek 1.855 evrov. Razlika je 250 evrov na mesec. Če bi takšna razlika v ceni vztrajala vse leto, bi podjetje ob enaki porabi za gorivo plačalo 3.000 evrov več.
Podjetje, ki porabi 5.000 litrov dizla na mesec, bi ob enaki podražitvi plačalo 1.250 evrov več na mesec.
Takšnega povečanja ni vedno mogoče takoj prenesti na naročnika. Težava je večja pri storitvah, katerih cena je bila dogovorjena več mesecev vnaprej, ter pri poslih z majhno maržo. Podražitev goriva lahko v takšnih primerih opazno zmanjša ali celo izniči pričakovani zaslužek.
Posledice občutijo tudi podjetja brez lastnega voznega parka. Višji stroški prevoznikov se lahko sčasoma prenesejo v cene dobave surovin, izdelkov, gradbenega materiala in paketnih pošiljk.
Kje lahko podjetje poišče prihranke?
Podjetje ne more vplivati na svetovne cene, lahko pa ugotovi, koliko goriva v resnici porabi in kje nastajajo nepotrebni stroški.
Skupni mesečni račun za gorivo pri tem ne pove dovolj. Smiselno je spremljati porabo po posameznem vozilu, številu prevoženih kilometrov in vrsti poti. Tako je mogoče hitreje opaziti povečano porabo, slabo načrtovane poti ali pogosto točenje na dražjih avtocestnih servisih.
Pri podjetjih, pri katerih prevoz predstavlja pomemben del storitve, je smiselno strošek goriva upoštevati že pri pripravi ponudbe. Pri poslih z daljšim rokom izvedbe je smiselno omejiti veljavnost ponudbe ali vnaprej določiti, kako se bo cena prilagodila ob večjih spremembah stroškov, kadar narava posla to omogoča.
Rezervo za prihranke lahko podjetje poišče še v združevanju dostav in terenskih obiskov, boljšem načrtovanju poti, zmanjšanju voženj brez tovora ter izbiri ugodnejših bencinskih servisov. Pri enem vozilu so razlike razmeroma majhne, pri celotnem voznem parku pa se hitro seštejejo.
Cene goriv so strošek, ki ga podjetje težko natančno napove, ne bi pa ga smelo prezreti. Njihovo spremljanje ni pomembno samo pri izbiri bencinskega servisa, temveč tudi pri pripravi ponudb, načrtovanju denarnega toka in presoji, ali je posamezen posel še donosen.
Aktualne cene bencina in dizla ter njihovo gibanje lahko spremljate na cenegoriv.media.si!
Vir podatkov: Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko ter Portal Energetika.
