Za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) v Sloveniji potrebujete najmanj 7.500 evrov osnovnega kapitala. Če ustanavljate enostavno družbo, lahko postopek opravite brezplačno prek državnega portala SPOT oziroma na točki SPOT. V zahtevnejših primerih, denimo ob stvarnih vložkih ali posebej dogovorjenih razmerjih med družbeniki, je potreben notar.
Pred odprtjem d. o. o. je treba izbrati ime, določiti dejavnosti in poslovni naslov ter pripraviti podatke o ustanoviteljih in zastopnikih. Registracija pa še ne pomeni, da so urejene vse obveznosti. Po vpisu v sodni register je treba poskrbeti tudi za poslovni račun, davčne podatke, vpis dejanskih lastnikov in morebitna socialna zavarovanja.
Kako torej odpreti d. o. o., koliko postopek stane in na kaj je treba biti pozoren?
Kaj je d. o. o. in kdo ga lahko ustanovi?
Družba z omejeno odgovornostjo je gospodarska družba, ki ima status samostojne pravne osebe. Njen osnovni kapital sestavljajo vložki družbenikov, ki na njihovi podlagi pridobijo poslovne deleže.
Družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih oziroma pravnih oseb. Če ima samo enega družbenika, govorimo o enoosebni d. o. o., če jih je več, pa o večosebni družbi.
Pomembna značilnost te oblike je ločenost premoženja družbe od premoženja njenih lastnikov. Družbeniki za obveznosti družbe praviloma ne odgovarjajo z osebnim premoženjem.
Vendar omejena odgovornost ni absolutna. Osebna odgovornost lahko nastane v zakonsko določenih primerih, na primer ob zlorabi pravne osebe. Posebne odgovornosti imajo tudi poslovodje, družbenik pa lahko prevzame osebno obveznost, če za posojilo družbe jamči s svojim premoženjem.
Ali lahko d. o. o. ustanovi vsakdo?
Pri ustanavljanju veljajo omejitve iz 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Ustanovitev je lahko onemogočena osebam, ki izpolnjujejo določene zakonske pogoje, povezane z neporavnanimi davčnimi obveznostmi, nekaterimi kazenskimi obsodbami ali predhodnimi kršitvami pri poslovanju.
Zakon določa tudi nekatere omejitve pri zaporednem ustanavljanju oziroma pridobivanju deležev v novih družbah.
Pred začetkom postopka je zato smiselno preveriti, ali za ustanovitelja obstaja katera od zakonskih omejitev.
Podrobneje jih pojasnjuje državni portal SPOT.

Koliko osnovnega kapitala potrebujete za odprtje d. o. o.?
Najnižji osnovni kapital za ustanovitev običajne d. o. o. znaša 7.500 evrov, posamezni osnovni vložek pa najmanj 50 evrov.
Kapital lahko družbeniki zagotovijo v denarju ali s stvarnimi vložki, kot so oprema, nepremičnine in določene premoženjske pravice.
Pri enostavnem postopku ustanovitve prek SPOT morajo biti vložki v celoti denarni in vplačani pred vložitvijo predloga za vpis v sodni register.
Če želijo družbeniki vložiti opremo ali drugo premoženje, je potreben zahtevnejši postopek pri notarju.
Ali je 7.500 evrov strošek ustanovitve?
Osnovni kapital ni enako kot pristojbina ali strošek registracije.
Vplačana sredstva po ustanovitvi pripadajo družbi in jih lahko ta skladno s predpisi uporablja za poslovanje. Namenjena so lahko na primer nakupu opreme, plačilu dobaviteljev ali pokrivanju drugih poslovnih potreb.
Ne gre pa za denar, ki bi ga ustanovitelj lahko po registraciji preprosto dvignil za osebno uporabo. Izplačila družbenikom morajo imeti ustrezno pravno in računovodsko podlago.
Prav tako je pomembno, da podjetje ne porabi vseh razpoložljivih sredstev takoj po ustanovitvi. Začetno poslovanje običajno zahteva tudi denar za tekoče stroške.
Kako odpreti d. o. o. po korakih?
Postopek je odvisen predvsem od števila ustanoviteljev, vrste vložkov in tega, ali bodo družbeniki uporabili standardni ustanovitveni akt oziroma družbeno pogodbo.
1. Izberite ime podjetja in dejavnosti
Pred ustanovitvijo je treba določiti firmo družbe, torej njeno uradno ime.
Firma mora biti dovolj razlikovalna od že registriranih imen in skladna z zahtevami ZGD-1. Pri d. o. o. vsebuje razlikovalno sestavino, oznako dejavnosti in označbo pravnoorganizacijske oblike.
Pred registracijo preverite ime v Poslovnem registru Slovenije pri AJPES.
Nato določite glavno dejavnost in po potrebi dodatne dejavnosti, ki jih bo podjetje opravljalo. Pri tem se uporablja Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD 2025).
Za nekatere dejavnosti so potrebna posebna dovoljenja, ustrezni prostori ali izpolnjevanje pogojev glede strokovne usposobljenosti. Sama registracija družbe zato še ne pomeni, da lahko začnete opravljati katerokoli dejavnost.
2. Določite sedež, poslovni naslov in direktorja
Sedež družbe je kraj, v katerem družba posluje oziroma deluje njeno poslovodstvo, poslovni naslov pa je natančen naslov z ulico in hišno številko.
Če ustanovitelj ni lastnik objekta na izbranem poslovnem naslovu, mora praviloma pridobiti overjeno soglasje lastnika.
Soglasje je mogoče brezplačno overiti na točki SPOT.
Določiti je treba tudi zastopnika družbe, običajno direktorja, ki bo družbo vodil in zastopal.
Pri enoosebni d. o. o., ustanovljeni neposredno prek spletnega portala SPOT po enostavnem postopku, mora biti edini družbenik hkrati tudi edini direktor.
3. Pripravite ustanovitveni akt oziroma družbeno pogodbo
Pri enoosebni družbi ustanovitelj sprejme akt o ustanovitvi. Če je ustanoviteljev več, sklenejo družbeno pogodbo.
Enostavna ustanovitev prek SPOT uporablja standardiziran dokument, ki vsebuje bistvene sestavine po ZGD-1.
Če želijo družbeniki razmerja urediti podrobneje, na primer vključiti posebna pravila o odločanju ali prenosu poslovnih deležev, je običajno potrebna individualno pripravljena družbena pogodba pri notarju.
Pri več ustanoviteljih je zato pomembno, da se o medsebojnih pravicah in obveznostih dogovorijo še pred registracijo.
4. Vložite dokumentacijo prek SPOT ali pri notarju
Enostavno enoosebno d. o. o. je mogoče ustanoviti elektronsko prek portala SPOT, če ustanovitelj izpolnjuje pogoje za spletni postopek.
Ustanovitev je mogoče opraviti tudi osebno na točki SPOT. To velja tako za enostavne enoosebne kot za enostavne večosebne družbe.
Pri osebnem postopku morajo biti ustanovitelji in zastopniki ustrezno identificirani ter praviloma osebno navzoči ob podpisovanju potrebnih dokumentov.
Na točki SPOT pripravijo predpisane ustanovitvene listine in podatke za nadaljnji registracijski postopek.
Za zahtevnejše ustanovitve, predvsem kadar se uporabljajo stvarni vložki ali posebej prilagojene določbe družbene pogodbe, je treba postopek urediti pri notarju.
5. Odprite začasni račun in vplačajte kapital
Po pripravi ustanovitvenih dokumentov odprete pri banki začasni ustanovni oziroma depozitni račun.
Nanj vplačate dogovorjeni osnovni kapital. Pri običajni enostavni ustanovitvi mora biti v celoti vplačan v denarju.
Banka izda potrdilo o vplačilu, ki je potrebno za nadaljevanje registracijskega postopka.
Pri postopku na točki SPOT je treba potrdilo predložiti v 15 dneh od vložitve zahtevka za ustanovitev družbe. Če ga v tem roku ne predložite, se vloga po pojasnilih SPOT samodejno izbriše iz sistema.
6. Počakajte na vpis v sodni register
O ustanovitvi družbe odloča pristojno registrsko sodišče.
Družba pridobi status pravne osebe šele z vpisom v sodni register. Takrat prejme tudi identifikacijske podatke, med drugim matično in davčno številko.
Postopek običajno traja nekaj dni, vendar je dejansko trajanje odvisno od popolnosti dokumentacije in okoliščin ustanovitve.
Ko prejmete sklep o registraciji, lahko začasni bančni račun pri banki uredite kot redni poslovni račun družbe.
Podrobni koraki so objavljeni na strani SPOT – Ustanovitev d. o. o..

Ali lahko d. o. o. odprete brez notarja?
Da, če izpolnjujete pogoje za enostavno ustanovitev.
Pri enoosebni družbi je najpreprostejša možnost spletni postopek prek portala SPOT. Ustanovitelj mora biti fizična oseba z ustreznimi identifikacijskimi podatki in elektronskim sredstvom za izvedbo postopka ter hkrati edini direktor.
Enostavno večosebno družbo je mogoče registrirati na fizični točki SPOT, če so izpolnjeni predpisani pogoji in družbeniki sprejmejo standardno družbeno pogodbo.
Notar je potreben, kadar ustanovitev presega okvir enostavnega postopka, na primer pri stvarnih vložkih ali posebnih pogodbenih dogovorih, ki jih standardni obrazec ne omogoča.
Izbira med SPOT in notarjem torej ni odvisna samo od tega, ali ima družba enega ali več ustanoviteljev.
Koliko stane odprtje d. o. o. v Sloveniji?
Ustanovitev enostavne družbe prek portala SPOT oziroma na točki SPOT je brezplačna.
To pomeni, da za sam postopek registracije na SPOT ne plačate pristojbine. Še vedno pa morate zagotoviti najmanj 7.500 evrov osnovnega kapitala.
Pri ustanovitvi lahko nastanejo dodatni stroški, odvisno od konkretnega primera:
- bančni stroški začasnega in pozneje poslovnega računa;
- notarske storitve, če je potreben notarski postopek;
- morebitni stroški poslovnega naslova oziroma najema prostorov;
- računovodske storitve in poslovna programska oprema;
- dovoljenja, oprema in drugi izdatki, potrebni za začetek dejavnosti.
Natančen strošek ustanovitve je zato odvisen od zahtevnosti postopka in načina organizacije poslovanja.
Primer začetnega finančnega načrta
Predpostavimo, da podjetnik ustanavlja enoosebno družbo in vplača 7.500 evrov denarnega kapitala.
Po registraciji načrtuje naslednje začetne izdatke iz sredstev družbe:
- računalniška oprema: 2.000 evrov;
- začetno plačilo za poslovne prostore: 1.000 evrov;
- programska oprema in druge začetne storitve: 500 evrov.
Po navedenih izdatkih bi družbi ostalo 4.000 evrov denarnih sredstev.
To je poenostavljen hipotetični primer denarnega toka, ki ne vključuje vseh morebitnih davkov, stroškov poslovanja in računovodskih posebnosti.
Pokaže pa, zakaj je treba poleg osnovnega kapitala načrtovati tudi sredstva za obdobje, preden podjetje začne ustvarjati zadostne prihodke.
Katere obveznosti je treba urediti po ustanovitvi d. o. o.?
Z vpisom v sodni register se postopek ustanovitve formalno zaključi, začnejo pa se obveznosti, povezane s poslovanjem družbe.
Med pomembnejšimi so urejanje davčnih podatkov, vpis dejanskih lastnikov, vzpostavitev računovodstva in prijava v socialna zavarovanja, kadar je ta potrebna.
Vpis v Register dejanskih lastnikov
Družbe z omejeno odgovornostjo spadajo med poslovne subjekte, za katere praviloma velja obveznost vpisa podatkov o dejanskih lastnikih.
Podatke je treba v Register dejanskih lastnikov, ki ga vodi AJPES, vpisati najpozneje v osmih dneh od vpisa poslovnega subjekta v Poslovni register Slovenije.
Enak rok velja tudi za poznejše spremembe podatkov o dejanskem lastništvu.
Vpis se ureja prek aplikacije eRDL. Podrobnosti so objavljene na strani SPOT – Register dejanskih lastnikov.
Davčni podatki in računovodstvo
Družba ob registraciji pridobi svojo davčno številko. Če vsi zahtevani davčni podatki niso bili predloženi že med ustanovitvijo, jih je treba praviloma sporočiti v osmih dneh po vpisu v Poslovni register Slovenije.
Za družbo je treba urediti tudi vodenje poslovnih knjig. D. o. o. praviloma vodi dvostavno knjigovodstvo in pripravlja letna poročila.
Posebej je treba preveriti obveznosti glede davka na dodano vrednost. Identifikacija za DDV ni nujno obvezna že ob ustanovitvi, lahko pa postane potrebna zaradi višine prometa ali določenih poslov s tujino.
V letu 2026 sta pri domačem prometu pomembni meji 60.000 in 66.000 evrov, vendar je treba upoštevati tudi zakonske izjeme in posebne vrste transakcij.
Socialna zavarovanja direktorja in zaposlenih
Če je družbenik hkrati poslovodna oseba, mora preveriti svoj zavarovalni status.
Kadar ni zavarovan po drugi ustrezni prednostni podlagi za polni delovni čas, lahko nastane obveznost vključitve v socialna zavarovanja na podlagi statusa družbenika in poslovodne osebe.
To ne pomeni, da mora biti vsak ustanovitelj avtomatično zaposlen v svojem podjetju.
Če družba zaposluje delavce, mora zanje pravočasno urediti pogodbe o zaposlitvi in prijave v obvezna socialna zavarovanja. Prijava zaposlenega mora biti vložena najpozneje pred začetkom opravljanja dela.
Kakšna je razlika med d. o. o. in s. p.?
Pri odločanju za ustanovitev podjetja se pogosto pojavi vprašanje, ali je primernejši samostojni podjetnik ali družba z omejeno odgovornostjo.
Najpomembnejša razlika je odgovornost za obveznosti iz poslovanja. Samostojni podjetnik odgovarja s svojim premoženjem, d. o. o. pa je samostojna pravna oseba, pri kateri družbeniki praviloma niso osebno odgovorni za obveznosti družbe.
Razlikujeta se tudi pri potrebnem kapitalu. Za ustanovitev s. p. osnovni kapital ni predpisan, pri običajni d. o. o. pa mora znašati najmanj 7.500 evrov.
Pomembne razlike so tudi v računovodstvu, davčni obravnavi in razpolaganju z denarjem.
Pri d. o. o. sredstva na poslovnem računu pripadajo družbi in jih lastnik ne more uporabljati kot osebni denar brez ustrezne podlage.
Izbira zato ne sme temeljiti samo na višini pričakovanih prihodkov. Upoštevati je treba tudi vrsto dejavnosti, tveganja, načrtovano rast, sodelovanje z morebitnimi vlagatelji in dolgoročne stroške poslovanja.
Na kaj je treba paziti pred odprtjem d. o. o.?
Najpogostejše težave pri ustanavljanju niso nujno povezane s samo registracijo, temveč z nepripravljenostjo na poslovanje po njej.
Podjetniki včasih zagotovijo minimalni kapital, ne ocenijo pa dovolj natančno prvih stroškov. Drugi spregledajo, da za dejavnost potrebujejo posebna dovoljenja ali ustrezne poslovne prostore.
Pri več ustanoviteljih lahko zaplete povzroči tudi nejasna razdelitev pristojnosti in odločanja.
Pred ustanovitvijo je zato koristno pripraviti vsaj osnovni poslovni načrt, preveriti pričakovani denarni tok in določiti, kako bodo urejene odgovornosti družbenikov ter poslovodstva.
Pomembno je tudi, da podjetnik pred postopkom preveri morebitne omejitve za ustanovitev ter pravočasno pripravi vse zahtevane dokumente.
Odprtje d. o. o. je pri enostavni ustanovitvi razmeroma hiter administrativni postopek. Njegova uspešnost pa je odvisna predvsem od tega, kako dobro so pripravljeni temelji za poslovanje družbe po vpisu v register.









