Začetek podjetniške poti zahteva več kot registracijo dejavnosti. Preden odprete podjetje, je treba preveriti, ali za vašo ponudbo obstaja dovolj povpraševanja, oceniti začetne stroške in izbrati ustrezno obliko poslovanja. Šele nato pridejo na vrsto registracija, ureditev davčnih obveznosti in organizacija vsakodnevnega dela.
V Sloveniji je mogoče samostojnega podjetnika ali enostavno družbo z omejeno odgovornostjo ustanoviti brez plačila registracijske pristojbine prek sistema SPOT. Vendar brezplačna registracija še ne pomeni, da je tudi začetek poslovanja brez stroškov.
Kako torej začeti podjetje, katere odločitve sprejeti pred ustanovitvijo in kaj urediti, da boste lahko pridobili prve stranke?
Od poslovne ideje do prve poslovne priložnosti
Vsako podjetje se začne z odločitvijo, kaj bo ponujalo in komu. Toda dobra poslovna ideja še ni zagotovilo, da bo podjetje uspešno.
Pred registracijo je zato smiselno preveriti, ali obstajajo kupci, ki predlagani izdelek ali storitev potrebujejo in so zanju pripravljeni plačati.
Pri tem ni nujno, da razvijete povsem nov izdelek. Poslovna priložnost je lahko tudi drugačen način izvajanja že uveljavljene storitve, specializacija za določeno skupino kupcev ali ponudba na območju, kjer je konkurenca manjša.
Kako preveriti, ali za idejo obstaja povpraševanje?
Začnite z raziskavo potencialnih kupcev in konkurence.
Če denimo načrtujete podjetje za čiščenje poslovnih prostorov, preverite, koliko podobnih ponudnikov deluje na vašem območju, katere storitve ponujajo in kako oblikujejo cene.
Nato se pogovorite s potencialnimi naročniki. Ugotovite, katere storitve potrebujejo, kako pogosto jih naročajo in kaj jih pri obstoječih ponudnikih najbolj moti.
Pri pogovorih bodite pozorni na razliko med splošnim zanimanjem in dejansko namero za nakup. Izjava, da je storitev zanimiva, še ne pomeni, da jo bo posameznik tudi naročil.
Koristno je pripraviti konkreten opis ponudbe s predvideno ceno in preveriti odziv potencialnih kupcev.
Takšno raziskovanje lahko opravite že pred registracijo. Morebitno dejansko prodajo oziroma zaračunavanje storitev pa morate izvajati na ustrezni pravni podlagi.

Koliko denarja potrebujete za začetek podjetja?
Začetni stroški so odvisni od dejavnosti. Podjetnik, ki bo opravljal svetovalne storitve od doma, lahko začne z razmeroma malo opreme. Odprtje gostinskega lokala ali proizvodne dejavnosti pa običajno zahteva precej večja vlaganja.
Pri načrtovanju je koristno ločiti začetne naložbe od rednih mesečnih stroškov.
Med začetne izdatke lahko spadajo nakup opreme, ureditev prostorov, pridobitev dovoljenj, začetne zaloge in izdelava spletne strani.
Redni stroški vključujejo najemnino, računovodske storitve, prispevke za socialno varnost, programsko opremo, material, oglaševanje in druge izdatke, povezane s poslovanjem.
Pomembno je, da pri načrtovanju ne računate samo na pričakovane prihodke. Upoštevajte tudi možnost, da bo podjetje potrebovalo več mesecev, preden bo doseglo načrtovani obseg prodaje.
Praktični primer začetnega finančnega načrta
Predpostavimo, da nameravate odpreti s. p. za izvajanje storitev, za katere bi zaračunavali 100 evrov na posamezno naročilo, brez morebitnega DDV.
Neposredni stroški izvedbe posamezne storitve bi znašali 25 evrov. Stalne mesečne stroške, vključno s predvidenimi prispevki za socialno varnost in drugimi rednimi izdatki, pa za namen primera ocenimo na 1.200 evrov.
Pri vsaki opravljeni storitvi bi vam po odštetju neposrednih stroškov ostalo 75 evrov za pokrivanje stalnih stroškov.
Za njihovo pokritje bi morali opraviti najmanj 16 naročil na mesec.
Če bi opravili 24 naročil, bi izračun znašal:
- Mesečni prihodki: 2.400 evrov.
- Neposredni stroški: 600 evrov.
- Stalni stroški: 1.200 evrov.
- Presežek prihodkov nad navedenimi stroški: 600 evrov.
Ta znesek ni enak podjetnikovemu neto zaslužku. Izračun je hipotetičen in ne vključuje vseh morebitnih davkov, dodatnih stroškov ali posebnosti obračuna.
Pokaže pa, zakaj je treba še pred ustanovitvijo oceniti, koliko naročil potrebujete za pokritje stroškov in koliko prostora ostane za vaš osebni dohodek.
Za podrobnejše načrtovanje lahko uporabite tudi naš vodnik Kako napisati poslovni načrt?.
S. p. ali d. o. o. – katero obliko podjetja izbrati?
Pri ustanavljanju podjetja je ena najpomembnejših odločitev izbira pravnoorganizacijske oblike. V Sloveniji sta med najpogostejšimi samostojni podjetnik (s. p.) in družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.).
Razlikujeta se predvsem glede odgovornosti za obveznosti, zahtevanega osnovnega kapitala, računovodstva in razpolaganja z denarjem.
Samostojni podjetnik
Registracija s. p. je brezplačna in ne zahteva ustanovitvenega kapitala.
Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Za obveznosti iz poslovanja odgovarja z vsem svojim premoženjem.
Ta oblika je lahko primerna za posameznike, ki nameravajo dejavnost opravljati sami in ne potrebujejo večjega začetnega kapitala.
Vendar je treba upoštevati obvezne prispevke za socialno varnost, davčne obveznosti in druge stroške poslovanja.
Družba z omejeno odgovornostjo
D. o. o. je samostojna pravna oseba, pri kateri družbeniki za obveznosti družbe praviloma ne odgovarjajo osebno. Zakonsko določene izjeme so mogoče.
Za ustanovitev običajne d. o. o. je potreben najmanj 7.500 evrov osnovnega kapitala.
Enostavna ustanovitev prek SPOT je brezplačna, pri zahtevnejših postopkih pa lahko nastanejo notarski in drugi stroški.
D. o. o. je lahko ustreznejša izbira pri večjih poslovnih tveganjih, načrtovanih investicijah ali vključevanju več družbenikov. Vendar njena primernost ni odvisna samo od višine prihodkov.
Podrobnejši postopek je predstavljen v članku Kako odpreti d. o. o. v Sloveniji?.
Kaj pa popoldanski in normirani s. p.?
Izraza označujeta različni stvari.
Popoldanski s. p. je pogovorno poimenovanje za podjetnika, ki dejavnost opravlja ob ustrezni drugi podlagi za vključitev v socialna zavarovanja, običajno ob zaposlitvi za polni delovni čas.
Normirani s. p. pa označuje način ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Podjetnik je lahko ob izpolnjenih pogojih hkrati popoldanski in normirani s. p.
Pri izbiri je pomembno preveriti aktualne davčne pogoje ter obveznosti glede prispevkov, saj normirana obdavčitev ni nujno najugodnejša za vsako dejavnost.
Kaj morate pripraviti pred registracijo podjetja?
Ko ste izbrali obliko poslovanja, je treba pripraviti podatke, ki jih boste potrebovali pri ustanovitvi.
Ime podjetja in dejavnosti
Najprej izberite ime podjetja oziroma firmo. Pred registracijo preverite, ali se dovolj razlikuje od že obstoječih imen v Poslovnem registru Slovenije pri AJPES.
Nato določite glavno in morebitne dodatne dejavnosti.
V Sloveniji se od leta 2025 uporablja Standardna klasifikacija dejavnosti SKD 2025. Pri registraciji izberete ustrezne šifre glede na dejavnosti, ki jih nameravate opravljati.
Pred začetkom dela preverite tudi, ali za vašo dejavnost veljajo posebni pogoji.
Za nekatere storitve in dejavnosti so potrebni ustrezna izobrazba, dovoljenje, registracija pri pristojnem organu ali posebej urejeni prostori.
Poslovni naslov
Določiti morate tudi poslovni naslov.
Pri nekaterih storitvenih dejavnostih ga je mogoče registrirati doma, če so izpolnjeni ustrezni pogoji. Druge dejavnosti zahtevajo posebej urejene poslovne prostore.
Če niste lastnik objekta na izbranem poslovnem naslovu, je praviloma potrebna overjena izjava lastnika, ki dovoljuje poslovanje na tem naslovu.
Izjavo je mogoče brezplačno urediti tudi na točki SPOT.
Podrobnosti o pripravi dokumentacije so predstavljene na državnem portalu SPOT.

Kako poteka registracija podjetja?
Enostavne postopke ustanovitve lahko opravite prek državnega portala SPOT ali osebno na točki SPOT.
Pri elektronski registraciji potrebujete ustrezno elektronsko identifikacijsko sredstvo in izpolnjevati morate pogoje za posamezni postopek.
Odprtje s. p.
Registracija samostojnega podjetnika praviloma vključuje tri področja: vpis v Poslovni register Slovenije, posredovanje zahtevanih davčnih podatkov in ureditev socialnih zavarovanj.
O vpisu v poslovni register odloča AJPES.
S. p. lahko začnete opravljati po vpisu v register, vendar morate pred dejanskim izvajanjem dejavnosti izpolniti tudi vse morebitne posebne pogoje.
Pri prijavi lahko določite predvideni datum vpisa, in sicer največ en mesec vnaprej.
Podrobnejša navodila so objavljena na strani Postopek registracije s. p..
Ustanovitev d. o. o.
Pri enostavni d. o. o. je postopek nekoliko drugačen, saj je treba pripraviti ustanovitvene listine in zagotoviti osnovni kapital.
Pri ustanovitvi na točki SPOT se po pripravi dokumentacije praviloma odpre začasni bančni račun, na katerega ustanovitelji vplačajo kapital.
Potrdilo banke se nato uporabi v registracijskem postopku.
O vpisu družbe v sodni register odloča registrsko sodišče. Družba pridobi status pravne osebe z vpisom.
Pri ustanovitvah s stvarnimi vložki ali posebnimi dogovori med družbeniki je praviloma potreben notarski postopek.
Katere obveznosti nastanejo po ustanovitvi podjetja?
Z registracijo se začnejo tudi redne administrativne, davčne in računovodske obveznosti.
Njihov obseg je odvisen od dejavnosti, pravnoorganizacijske oblike, davčne ureditve in morebitnega zaposlovanja.
Davki in socialna zavarovanja
Podjetnik mora zagotoviti ustrezno registracijo za davčne namene ter pravočasno posredovati podatke, ki jih FURS ne pridobi po uradni dolžnosti.
Za določene davčne prijave velja osemdnevni rok po vpisu v register.
Če želi samostojni podjetnik davčno osnovo ugotavljati z upoštevanjem normiranih odhodkov, mora to pravočasno priglasiti. Ob začetku dejavnosti je rok praviloma osem dni od vpisa v register.
Urediti je treba tudi ustrezno vključitev v socialna zavarovanja. Višina in vrsta prispevkov sta odvisni od zavarovalne podlage in drugih zakonsko določenih okoliščin.
Pred začetkom poslovanja je zato koristno pripraviti mesečni pregled pričakovanih davčnih obveznosti in prispevkov.
Več informacij je na strani FURS – Registracija dejavnosti.
Računovodstvo in izdajanje računov
Podjetje mora voditi predpisane poslovne knjige oziroma evidence in pravilno izdajati račune.
Pri izbiri računovodstva preverite, katere naloge boste opravljali sami in katere bo prevzel računovodski servis.
Pomembno je tudi urediti elektronsko poslovanje s FURS prek portala eDavki.
Če boste prejemali gotovinska ali kartična plačila, preverite obveznosti davčnega potrjevanja računov.
Posebno pozornost zahteva poslovanje s tujino. Pri določenih transakcijah lahko obveznost identifikacije za DDV nastane tudi pred doseganjem splošnega praga prometa.
Podrobnosti so objavljene na straneh SPOT – Vodenje poslovnih knjig in SPOT – Davek na dodano vrednost.
Kako pridobiti prve stranke?
Registrirano podjetje še nima zagotovljenih prihodkov. Zato mora biti pridobivanje kupcev del načrta že pred začetkom poslovanja.
Najprej določite, kje boste najlažje dosegli ljudi, ki vašo ponudbo potrebujejo.
Pri lokalnih storitvah so lahko pomembni priporočila, neposredno sodelovanje z drugimi podjetji in prepoznavnost v lokalnem okolju. Pri specializiranih poslovnih storitvah lahko večjo vlogo igrajo strokovna poznanstva in ciljno usmerjena predstavitev ponudbe.
Ni nujno, da za začetek uporabljate vse marketinške kanale.
Koristneje je izbrati enega ali dva, preveriti rezultate in nato postopoma prilagajati aktivnosti.
Kako preveriti, ali prodaja napreduje?
Za začetek lahko spremljate število prejetih povpraševanj, poslanih ponudb in sklenjenih poslov.
Če na primer pošljete 20 ponudb, vendar pridobite samo eno naročilo, je smiselno preveriti, ali nagovarjate ustrezne kupce, ali je ponudba dovolj jasna in ali je cena primerna.
Povratne informacije zavrnjenih ponudb so lahko prav tako koristne kot odzivi kupcev, ki se odločijo za nakup.
Pri tem pa posameznih zavrnitev ne gre razumeti kot dokaz, da poslovna ideja nima prihodnosti. Pomembneje je spremljati vzorec odzivov skozi daljše obdobje.

Katere napake se pojavljajo pri začetku podjetniške poti?
Med pogostimi težavami je prehitro vlaganje v opremo, prostore ali promocijo, še preden je preverjeno dejansko povpraševanje.
Podjetnik lahko veliko časa in denarja nameni izdelavi spletne strani ter celostne grafične podobe, vendar še vedno nima jasno opredeljenih potencialnih kupcev.
Druga težava je podcenjevanje rednih stroškov.
Pri načrtovanju se je preprosto osredotočiti na začetno naložbo, medtem ko se mesečni prispevki, najemnina, računovodstvo in drugi stroški začnejo hitro seštevati.
Težave lahko povzroči tudi določanje prenizkih cen, zlasti kadar podjetnik pri izračunu upošteva samo neposredni strošek izvedbe in pozabi na čas, namenjen pridobivanju strank ter administrativnim nalogam.
Pomembna napaka je še neustrezna izbira pravnoorganizacijske ali davčne ureditve brez preverjanja dejanskih okoliščin.
Pri teh odločitvah je lahko kratek posvet z računovodjo ali podjetniškim svetovalcem koristnejši od poznejšega odpravljanja napak.
Kaj je smiselno urediti v prvem mesecu poslovanja?
V prvih tednih po ustanovitvi je pomembno predvsem vzpostaviti zanesljiv način dela.
Poskrbite, da bodo davčni podatki in zavarovanja pravilno urejeni, da boste lahko izdajali račune ter da bodo dokumenti ustrezno shranjeni.
Vzpostavite tudi pregled nad poslovnimi prilivi in odlivi, odprtimi ponudbami ter neplačanimi računi.
Ob koncu prvega meseca si zastavite nekaj konkretnih vprašanj:
- Koliko povpraševanj in dejanskih naročil smo pridobili?
- Koliko prihodkov smo ustvarili in koliko denarja dejansko prejeli?
- Kateri stroški so bili višji od predvidenih?
- Ali je zanimanje za ponudbo skladno z začetnimi pričakovanji?
- Katere spremembe so potrebne v naslednjem mesecu?
Odgovori vam lahko pomagajo pri določanju nadaljnjih prodajnih ciljev in preprečijo, da bi o večjih naložbah odločali samo na podlagi začetnega navdušenja.
Začetek podjetja je zato najbolje razumeti kot povezavo med preverjeno poslovno priložnostjo, pravilno izbrano obliko poslovanja in postopnim pridobivanjem kupcev. Registracija omogoči zakonito opravljanje dejavnosti, o nadaljnjem razvoju podjetja pa odločajo predvsem povpraševanje, stroški in sposobnost prilagajanja poslovanja dejanskim razmeram.







