Izvršba na podlagi verodostojne listine: predlog, stroški in ugovor

by | Finance

Sodniško kladivce na podstavku ob kupih dokumentacije, ki simbolično ponazarja sodni postopek.
Čas branja: 14 min      

Ureditev preverjena 25. 10. 2026.

Izvršba na podlagi verodostojne listine omogoča, da za zapadlo denarno terjatev, na primer neplačan račun za opravljeno storitev, predlagate sodno izvršbo, ne da bi prej pridobili sodbo. Pred vložitvijo preverite, ali imate zakonsko ustrezno listino, kdo je pravi dolžnik, koliko še dolguje in na katero premoženje predlagate izvršbo. Če dolžnik pravočasno in obrazloženo ugovarja plačilni obveznosti, bo treba zahtevek utemeljiti v pravdi.

Predlog lahko pripravite prek uradnega portala eSodstvo in podportala eIzvršba. Pravila določa Zakon o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, predvsem 23., 41., 44., 61. in 62. člen.

Ženska z očali za pisalno mizo pregleduje dokument, v drugi roki pa drži plačilno kartico. Pred njo sta prenosni računalnik in druga dokumentacija.

Kdaj je ta postopek primeren?

Ta pot je namenjena izterjavi denarja na podlagi listine, ki jo priznava zakon. Pri računu preverite tudi podlago: kaj je bilo naročeno, kaj ste opravili ali dobavili in kdaj je nastopila zapadlost. Samo datum, ki ga enostransko napišete na račun, ne odpravi vprašanja, kaj je bilo o plačilu dogovorjeno oziroma kaj določa pravo za konkretno razmerje.

Verodostojna listina in izvršilni naslov imata različno vlogo. Račun omogoča poseben začetni postopek. Izvršljiva sodba, sodna poravnava ali izvršljiv notarski zapis pa so primeri izvršilnih naslovov, na podlagi katerih se predlaga druga vrsta izvršbe. Navadna pogodba o posojilu zato še ni samodejno izvršilni naslov ali verodostojna listina. Pravno podlago je treba preveriti po vsebini in obliki dokumenta. ZIZ, 17., 19. in 23. člen.

Začetni sklep na podlagi verodostojne listine ni potrdilo, da je sodišče že vsebinsko preverilo obstoj dolga. ZIZ izrecno določa, da je sklep izdan na podlagi podatkov upnika in da sodišče resničnosti njihove vsebine ni preverilo. Prav zato sta pomembna dolžnikov ugovor in poznejše dokazovanje. ZIZ, drugi odstavek 44. člena.

Kaj šteje za verodostojno listino?

Zakonski seznam je širši od računa, vendar vanj ne sodi vsak dokument, iz katerega je mogoče sklepati na dolg.

Tabela prikazuje šest vrst verodostojnih listin, ki so lahko podlaga za izvršbo, njihove bistvene pogoje in ustrezne določbe zakonodaje.

Viri: ZIZ in ZDR-1.

Naročilnica, pogodba, e-pošta, potrdilo o nakazilu ali priznanje dolga so lahko pomembni dokazi. Njihova dokazna vrednost pa še ne pomeni, da vsak tak dokument sam zase omogoča izvršbo po tej poti.

Ali zavrnjen račun preprečuje vložitev?

ZIZ ne postavlja splošnega pogoja, da mora biti račun »nezavrnjen«. Če mu kupec oporeka, račun zato samodejno ne preneha biti listina iz 23. člena. Vsebinsko pa je treba ugovor kupca vzeti resno: morda zanika naročilo, zatrjuje napake, delno plačilo ali dogovorjeno znižanje cene.

Predlog vložite za terjatev, za katero imate utemeljeno dejansko in pravno podlago. Če se spor nadaljuje v pravdi, bo treba dokazati zahtevek; obstoj izdanega računa tega bremena sam po sebi ne odpravi. ZIZ, 23., 44. in 62. člen; ZPP, 180. in 212. člen.

Ali morate prej poslati opomin?

Za običajno zapadlo terjatev iz računa ZIZ ne zahteva dveh ali treh opominov. Če je rok izpolnitve določen, pride dolžnik v zamudo, ko ga ne spoštuje. Če rok ni določen, je za nastop zamude pomembna upnikova zahteva za izpolnitev. Preveriti je treba tudi pogodbo in morebitno posebno ureditev. OZ, 299. člen.

Opomin je poslovno koristen: razjasni morebitno napako, opozori na odprti znesek in omogoči dogovor. Pri komunikaciji lahko pomaga tudi priprava na izterjavo po telefonu. Zapis dogovora shranite, zlasti če spremenita rok plačila ali se dogovorita za obroke.

Posebno pravilo velja za potrošniške pogodbe o zagotavljanju javnih storitev in dobrin: upnik mora ob zamudi poslati pisni opomin in določiti dodatni rok najmanj 15 dni, če drug zakon ne določa daljšega. Pred iztekom tega roka ne sme prekiniti zagotavljanja storitve ali dobrine. Tega posebnega pravila ne smemo spreminjati v splošen 15-dnevni pogoj za vsako poslovno izvršbo. ZVPot-1, 30. člen.

Opomin tudi ne pretrga zastaranja. Terjatve iz gospodarskih pogodb praviloma zastarajo v treh letih, pri čemer teče zastaranje posebej za posamezno dobavo, delo ali storitev. Za druge terjatve veljajo drugačni roki. Sodišče zastaranja ne upošteva po uradni dolžnosti; dolžnik se mora nanj sklicevati. Za pretrganje je lahko pomembno dejanje pred sodiščem ali pripoznava dolga, toda učinek je odvisen tudi od nadaljnje usode postopka, na primer umika. OZ, 335., 349. in 364.–368. člen.

Kaj pripraviti za predlog za izvršbo?

Podatke pripravite iz poslovne dokumentacije in preverljivih evidenc. Ne prepisujte samodejno stare kartice kupca ali prvotnega zneska računa.

  1. Stranki. Za družbo preverite firmo, sedež, poslovni naslov ter matično ali davčno številko. Za s. p. zakon zahteva tudi osebno ime; za fizično osebo osebno ime, naslov in ustrezen identifikacijski podatek. Če za dolžnika, ki je fizična oseba, nimate podatka iz druge točke prvega odstavka 16.a člena, ga pri tem predlogu ni treba navesti, kadar ga lahko sodišče nedvoumno identificira iz drugih navedenih podatkov.
  2. Listino in temelj zahtevka. Jasno označite vrsto, številko in datum listine ter vsebino posla, na primer opravljeno storitev po konkretnem naročilu. Navedite dan zapadlosti.
  3. Odprti znesek. Upoštevajte dobropise, pobote in že prejeta delna plačila. Ločite glavnico, zahtevane obresti in stroške.
  4. Obrestni zahtevek. Določite začetek teka in vrsto obresti. Pogodbene obresti niso isto kot zamudne obresti zaradi nepravočasnega plačila. Stopnjo in morebitne omejitve preverite za konkretno razmerje in obdobje.
  5. Izvršilno sredstvo in potrebne podatke. Izberite na primer sredstva na računu, plačo ali premičnine. Navedite svoj račun za nakazilo. Pri neposrednih dejanjih, za katera je potreben izvršitelj, je treba navesti tudi izvršitelja.

Pravna podlaga: ZIZ, 16.a, 40. in 41. člen; za zamudo in zamudne obresti OZ, 299., 378. in 379. člen.

Pri predlogu na sredstva pri banki, nematerializirane vrednostne papirje ali plačo vam ni treba navesti banke, številke dolžnikovega računa oziroma podatkov o vrednostnih papirjih ali zaposlitvi. Poizvedbe po elektronsko dosegljivih evidencah opravi sodišče po pravnomočnosti sklepa. To pa ne nadomesti izbire izvršilnega sredstva. Pri nepremičnini je potrebna dovolj natančna identifikacija, da lahko sodišče preveri lastništvo; zgolj poštni naslov praviloma ni ustrezna oznaka zemljiškoknjižnega predmeta. Pri zemljiškoknjižno nevpisanih nepremičninah so zahteve posebne. ZIZ, četrti odstavek 41. člena ter 168. in 211. člen.

Ali je račun treba priložiti?

Pri običajnem predlogu na podlagi verodostojne listine računa ni treba priložiti: listino morate določno označiti in navesti zapadlost. Dokumente kljub temu shranite, ker bodo potrebni ob vsebinskem sporu. Poseben predlog na podlagi priložene menice po 41.a členu ZIZ ima drugačna pravila, med drugim fizično predložitev izvirnika menice; ni enak običajni avtomatizirani poti prek COVL. ZIZ, peti odstavek 41. člena in 41.a člen.

Kam vložiti predlog in kako uporabiti eIzvršbo?

Za običajni postopek na podlagi verodostojne listine je do ugotovitve pravnomočnosti sklepa izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, kjer te predloge obravnava Centralni oddelek za verodostojno listino – COVL. Po pravnomočnosti nadaljnjo izvršbo vodi sodišče, pristojno glede na dovoljena izvršilna sredstva. Po vsebinskem ugovoru pa je pomembna pristojnost za pravdni spor. ZIZ, 40.c in 62. člen.

Za elektronsko oddajo odprite eSodstvo in uporabite eIzvršbo. Po aktualnih javnih navodilih sodstva je potrebna prijava prek SI-PASS ter registracija v novi varnostni shemi sodstva. Uredite tudi ustrezne pravice, kadar nastopate za podjetje. Sledite trenutno objavljenim navodilom za svoj uporabniški položaj, pripravite predlog, preverite podatke, shranite potrdilo o oddaji in podatke za plačilo takse. Uradna pojasnila sodstva; besedilo pravilnika v uporabi od 29. 6. 2026, zlasti 6. in 10. člen.

Možna je tudi pisna vložitev na predpisanem obrazcu COVL-1. Aktualne obrazce in navodila poiščite na uradni strani sodstva za izvršilne obrazce. Uporabite nov obrazec oziroma njegovo enolično referenco; iste reference ne uporabljajte za več novih predlogov. Spletna stran navaja naslov COVL Kersnikova 2, Ljubljana; pred pošiljanjem preverite aktualni naslov. Pravna podlaga predpisane oblike sta 29. člen ZIZ ter 4. člen pravilnika.

Koliko stane vložitev in kdo plača nadaljevanje?

Za običajni predlog po tarifni številki 4011 znaša sodna taksa 55 EUR. Če predlog vložite elektronsko in so izpolnjeni pogoji iz 33.a člena ZST-1, se taksa zniža za 20 odstotkov, torej na 44 EUR. Gre za začetno sodno takso, ne za celotno ceno izterjave. Morebitne oprostitve, odlog ali obročno plačilo se presojajo posebej. ZST-1, 33.a člen in tarifa 4011.

Pri elektronskem predlogu za običajno izvršbo na podlagi verodostojne listine je treba takso plačati v osmih dneh od oddaje predloga v informacijski sistem, z obvezno navedbo sporočene reference. Za ta predlog ne čakajte na dodaten plačilni nalog po pošti. Če taksa ni pravilno in pravočasno plačana in ni podlage za taksno olajšavo, zakon določa posledico umika vloge. Elektronski predlog se po 41. členu ZIZ šteje za vloženega, ko je taksa plačana. ZIZ, 29.b in 41. člen; ZST-1, drugi odstavek 34. člena.

Tabela primerja štiri vrste stroškov izvršilnega postopka, kdo jih mora najprej plačati ali založiti ter pod katerimi pogoji je mogoče zahtevati njihovo povračilo.

Izvršilne stroške najprej plača upnik. Dolžniku se na upnikovo zahtevo naloži povračilo stroškov, ki so bili potrebni za izvršbo. Če zakon ne določa drugače, jih zahtevajte takoj, ko nastanejo in je znana višina; velja tudi skrajni 30-dnevni rok po končanju ali ustavitvi postopka oziroma zaključitvi zadnjega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala. Tega ne razumite kot razloga za čakanje do konca. Priznani stroški so še vedno terjatev: če dolžnik nima sredstev, ostanejo neplačani. ZIZ, 38. in 38.a člen.

Ob prehodu v pravdo se taksa za izvršilni predlog po pravilih tarife všteje v takso za pravdni postopek glede predmeta, ki je prešel v pravdo. Ne gre nujno za ponovno plačilo celotne takse. ZST-1, tarifa 1111 z opombo; za stroške pravde ZPP, 154., 155. in 163. člen.

Kaj se zgodi po vložitvi predloga?

Sodišče predlog preizkusi. Če je nepopoln, lahko zahteva popravo ali dopolnitev; na poziv odgovorite v določenem roku. Če ne izpolnite procesnih zahtev, lahko pride do zavrženja ali druge zakonske posledice. Plačana taksa sama po sebi ne zagotavlja ugoditve predlogu. ZIZ, 29. člen in ZPP, 108. člen, v zvezi s 15. členom ZIZ.

Če sodišče predlogu ugodi, sklep vsebuje dve pomembni odločitvi: dolžniku naloži plačilo in dovoli izvršbo. Pri običajnem računu je rok za plačilo osem dni od vročitve sklepa; v meničnih in čekovnih sporih tri dni. Sklep se vroči strankama, dolžniku tudi kopija predloga. ZIZ, 44. in 45. člen.

Pravnomočnost in izvršljivost nista ista stvar. Prva označuje dokončnost odločitve glede rednih pravnih sredstev; pri običajni izvršljivosti sodne odločbe mora poleg pravnomočnosti preteči rok za prostovoljno izpolnitev. Pri običajnem postopku po računu se sklep izvrševalcem pošlje po ugotovitvi pravnomočnosti in opravljenih poizvedbah po pravilih 45. člena. Splošnega pravila o opravljanju izvršbe pred pravnomočnostjo in izjem pri izvršilnih naslovih ne prenašajte na to pot. ZIZ, 19., 41., 45. in 46. člen.

Izvršbo glede na dovoljeno sredstvo izvajajo različni udeleženci. Pri sredstvih na računu sodeluje banka oziroma organizacija za plačilni promet, pri plači delodajalec, pri neposrednih dejanjih, kot je rubež premičnin, pa izvršitelj. COVL zato ni izvajalec vseh nadaljnjih dejanj, izvršitelj pa ne sodeluje nujno pri vsakem predlogu. ZIZ, 7., 40.c, 129. in 138. člen.

Ugovor dolžnika: rok, obrazložitev in različne posledice

Dolžnik sklep, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, praviloma izpodbija z ugovorom. Če izpodbija samo odločitev o stroških, je pravno sredstvo pritožba. Pritožba je dovoljena tudi zoper odločitev o ugovoru; upnik lahko s pritožbo izpodbija zavrnitev svojega predloga. Splošni rok za pritožbo po ZIZ je osem dni od vročitve, če zakon ne določa drugače. Pravnega sredstva zato ne izbirajte zgolj po pogovornem izrazu »pritožiti se«. Preberite pravni pouk konkretnega sklepa. ZIZ, 9. in 53. člen.

Rok za ugovor je praviloma osem dni od vročitve sklepa, v meničnih in čekovnih sporih tri dni. Dan vročitve se pri dnevnem roku ne všteje; če zadnji dan pade na soboto, nedeljo, praznik ali drug zakonsko dela prost dan, se rok izteče prvi prihodnji delavnik. Pri priporočeni poštni pošiljki šteje dan oddaje, pri elektronski vlogi praviloma prejem v informacijskem sistemu sodstva. ZIZ, 9. in 61. člen; ZPP, 111. in 112. člen.

Neprevzem pisanja ne ustavi nujno teka rokov. Ob izpolnjenih zakonskih pogojih nastopi fikcija vročitve: pri osebni vročitvi po pravilih 142. člena ZPP se lahko pisanje šteje za vročeno s potekom 15-dnevnega roka za prevzem. Tudi varno elektronsko vročanje ima pravila o prevzemu in fikciji. Ugotovite pravni datum vročitve, ne le dneva, ko ste dokument dejansko prebrali. ZPP, 141.a in 142. člen.

Kdaj je ugovor ustrezno obrazložen?

Ugovor mora biti obrazložen. Kadar dolžnik izpodbija naloženo plačilo, mora navesti dejstva in predlagati dokaze za svoje navedbe. Zgolj prošnja za več časa ali navedba, da nima denarja, sama po sebi ne izpodbije obstoja plačilne obveznosti. Pomemben je tudi obseg: če dolžnik ne pove, kateri del izpodbija, se šteje, da izpodbija celoten sklep. Upoštevati mora tudi obveznost plačila takse oziroma pravočasno uveljavljanje pogojev za oprostitev, odlog ali obroke. ZIZ, 29.b, 53., 61. in 62. člen.

Tabela primerja pet možnih odzivov dolžnika na sklep o izvršbi, od odsotnosti pravočasnega ugovora do različnih vrst ugovorov, ter njihove posledice za nadaljevanje postopka.

Pravna podlaga pregleda: ZIZ, 61. in 62. člen, pri neizpodbijanem delu tudi četrti odstavek 435. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Če dolžnik izpodbija samo dovolitev izvršbe in z ugovorom uspe, je lahko plačilni del sklepa izvršilni naslov za nov predlog; to izrecno ureja četrti odstavek 62. člena ZIZ. Za nekatera dejstva, ki nastopijo po izdaji sklepa, je pod zakonskimi pogoji mogoč tudi ugovor po izteku rednega roka. Ta možnost ni splošno podaljšanje osmih dni za razloge, ki bi jih dolžnik lahko navedel že prej. ZIZ, 56., tretji odstavek 61. člena ter 62. člen.

Kaj mora upnik dokazati v pravdi?

Pri pravočasnem in obrazloženem ugovoru plačilni obveznosti prvotni predlog postane podlaga pravdnega postopka. Ne gre za to, da mora upnik po vsaki takšni odločitvi iz nič vložiti novo tožbo. Mora pa po pravilih postopka in sodnem pozivu dopolniti navedbe, zahtevek in dokaze. Če je za spor pristojno drugo sodišče, se zadeva odstopi tja. Uporaben sporazum o krajevni pristojnosti je treba pravočasno uveljaviti na način, ki ga določa zakon. ZIZ, sedmi odstavek 41. člena in drugi odstavek 62. člena.

Pri storitvi bo običajno pomembno, kdo jo je naročil, kakšna cena je bila dogovorjena, kaj in kdaj je bilo opravljeno ter da je zahtevana obveznost zapadla in ni poravnana. Koristni so pogodba, naročilo, potrditvena e-pošta, zapisnik o prevzemu, poročila o delu, račun, dokazila o pošiljanju in podatki o plačilih. Odgovorite tudi na konkretne dolžnikove očitke. ZPP, 180. in 212. člen.

V gospodarskem sporu o denarni terjatvi do vključno 4.000 EUR praviloma veljajo pravila spora majhne vrednosti. Ta zahtevajo zgodnjo in popolno navedbo dejstev ter dokazov in določajo kratke roke za vloge. Poznejše navedbe so lahko neupoštevne. Zato začetnega enostavnega obrazca ne razumite kot odsotnost dokaznega bremena. ZPP, 451.–453., 481. in 495. člen.

Bližnji posnetek osebe, ki s pisalom podpisuje dokument, medtem ko z drugo roko drži privzdignjen list papirja.

Hipotetični primer: neplačan račun za 1.500 EUR

Predpostavke: dve slovenski družbi z omejeno odgovornostjo skleneta posel za storitev. Izvajalec jo opravi 31. 8. 2026 in istega dne izda račun R-2026-081 v skupnem znesku 1.500 EUR. Dogovorjeni rok plačila je 15. 9. 2026. Naročnik račun prejme, ne plača in ni v postopku zaradi insolventnosti. Izvajalec hrani naročilo, dokazila o izvedbi in račun. Dodatne posebne procesne podlage niso dogovorjene.

  1. Preverjanje pred vložitvijo. Upnik uskladi odprto postavko s prometom na računu in morebitnimi dobropisi, preveri točno družbo dolžnika in registrske podatke ter podlago zapadlosti. Ker je bil rok dogovorjen, je naročnik ob neplačilu v zamudi od 16. 9. 2026. Opomin, ki ga pošlje 21. 9. 2026, je v tem primeru poslovni poziv, ne splošen zakonski pogoj vložitve. Podlaga: OZ, 299. člen.
  2. Predlog. Predpostavimo elektronsko oddajo 1. 10. 2026 in plačilo takse 44 EUR isti dan. Upnik navede obe stranki, račun R-2026-081, storitev kot temelj, zapadlost 15. 9. 2026, odprto glavnico 1.500 EUR, svoj račun, predlagano izvršbo na dolžnikova sredstva pri banki ter določno zahtevo za obresti in potrebne stroške. Računa pri običajnem predlogu ne prilaga, dokazila pa hrani. Podlaga: ZIZ, 29.b in 41. člen; ZST-1, 33.a člen in tarifa 4011.
  3. Pot brez ugovora. Če sodišče izda sklep in je ta pravilno vročen, tečeta rok za prostovoljno plačilo in ugovorni rok. Če ni ugovora in so izpolnjeni pogoji za pravnomočnost ter nadaljevanje, se po poizvedbah sklep pošlje banki in zadeva odstopi sodišču za nadaljnjo izvršbo. Če je na računu razpoložljivo dobroimetje in ni drugih ovir, lahko sledi poplačilo. Datuma poplačila iz same vložitve ni mogoče napovedati. Podlaga: ZIZ, 40.c, 44. in 45. člen.
  4. Pot z vsebinskim ugovorom. Če dolžnik pravočasno in obrazloženo ugovarja, na primer da določen del storitve ni bil opravljen, ter predlaga dokaze, sodišče presodi izpolnjenost procesnih pogojev. Pri ugovoru celotni plačilni obveznosti razveljavi sklep in spor nadaljuje v pravdi. Upnik mora nato pojasniti dogovor in izvedbo ter predložiti dokaze. Ker gre po predpostavkah za gospodarski spor o 1.500 EUR, veljajo pravila spora majhne vrednosti. Podlaga: ZIZ, 61. in 62. člen; ZPP, 451.–453., 481. in 495. člen.
  5. Plačilo med postopkom. Če naročnik nakaže 500 EUR, upnik obračuna, kateri del obveznosti je s tem poravnan, in ustrezno omeji predlog oziroma zahtevek. Ob stroških in obrestih ni pravilno brez preverjanja trditi, da je ostalo natanko 1.000 EUR glavnice: OZ določa najprej vračunanje stroškov, nato obresti in nazadnje glavnice. Po poravnavi celotne obveznosti upnik predlog umakne; če je zadeva že v pravdi, upošteva pravila umika tožbe in stroškov. Podlaga: OZ, 288. člen; ZIZ, 43. člen; ZPP, 188. in 158. člen.

Viri primera: ZIZ, OZ, ZST-1 in ZPP. Za drugo polletje 2026 je bila predpisana zamudna obrestna mera objavljena v višini 10,40 % letno. Primer ne določa datuma končnega plačila, zato ne prikazuje navidezno natančnega seštevka obresti in vseh stroškov.

Kaj storiti po plačilu ali ob neuspešni izvršbi?

Plačila spremljajte tudi po vložitvi. Če prejmete denar neposredno od dolžnika, o tem brez odlašanja obvestite sodišče in uredite ustrezni delni ali celotni umik. Preverite še neporavnane obresti in priznane oziroma zahtevane stroške. Pri že začeti pravdi veljajo pravila ZPP. Isti znesek ne sme ostati v izterjavi, potem ko je že poravnan. Ob preplačilu z izvršbo ima lahko dolžnik pod zakonskimi pogoji na voljo nasprotno izvršbo. ZIZ, 43. in 67. člen; ZPP, 188. in 158. člen.

Če izbrano sredstvo ne prinese poplačila, lahko upnik do konca izvršilnega postopka predlaga druga ali dodatna sredstva oziroma predmete. Informativni seznam premoženja in odreditev podrobnejšega seznama imata zakonske pogoje; nista obljuba, da bo sodišče našlo premoženje. Če se po pravnomočnosti ugotovi, da viri za predlagana sredstva ne obstajajo, je treba pravočasno odgovoriti na poziv sodišča za nadaljnje predloge. ZIZ, 31., 34. in šesti odstavek 45. člena.

Pri fizični osebi so pomembni prejemki in predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe, ter omejitve posega v dohodke. Zakon posebej ureja tudi položaj podjetnika ali zasebnika, ki ne prejema dohodkov iz delovnega razmerja. Izvršba na dolžnikov dom ima dodatna varovala. Zato iz izbire sredstva ni mogoče sklepati, da bo vse ugotovljeno premoženje na voljo za poplačilo. ZIZ, 71., 79., 101., 102. in 169. člen.

Če je dolžnik potrošnik, preverite še pravila potrošniškega razmerja. Dogovorjene zamudne obresti ne smejo biti višje od zakonsko določenih. Stroški opomina ne smejo presegati dejanskih stroškov njegove izdelave in pošiljanja, obenem pa ne višine zamudnih obresti. Poslovnih pogojev izterjave med podjetjema zato ne prenesite samodejno na potrošnika. ZVPot-1, 33. člen.

Začetek postopka zaradi insolventnosti spremeni položaj. Po splošnem pravilu proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati novega sklepa o izvršbi, za že začete postopke pa veljajo pravila o prekinitvi oziroma ustavitvi in zakonske izjeme. Pri stečaju je treba preveriti tudi prijavo terjatve; čakanje na izvršbo je ne nadomesti. ZFPPIPP, 131., 132. in 296. člen.

Dokumentacija, ki naj bo pripravljena pred vložitvijo

  • Preverjeni podatki o upniku in pravem dolžniku ter podatek o morebitnem postopku zaradi insolventnosti.
  • Račun ali druga ustrezna verodostojna listina z jasno oznako in zapadlostjo.
  • Pogodba, naročilo in dokazila o izvedbi oziroma dobavi ter po potrebi prejemu računa.
  • Pregled odprte postavke: delna plačila, dobropisi, poboti, obresti in njihov začetek teka.
  • Reklamacije, odgovori nanje, opomini in morebitni dogovori o odlogu ali obrokih.
  • Izbrana izvršilna sredstva, potrebni podatki o predmetih in po potrebi izvršitelju ter upnikov račun.
  • Določen stroškovni zahtevek, potrdilo o oddaji, podatki za takso in nato dokazilo o plačilu; odgovorna oseba za spremljanje vročitev in sodnih rokov.

Dobro pripravljena dokumentacija olajša vložitev in morebitno pravdo. Trajanje in dejansko poplačilo pa sta odvisna tudi od vročanja, ugovora, izbranega sredstva, vrstnega reda drugih upnikov in dolžnikovega premoženja.

Avtor prispevka:

Preberite še:

Javni razpisi za podjetja

Preberite še: