Izterjava dolga od fizične osebe je odvisna od tega, kaj lahko dokažete, ali je dolg že zapadel in kakšen je dolžnikov položaj. Neplačan račun lahko omogoča predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Pri zasebnem posojilu brez ustrezne listine bo morda najprej potrebna tožba, pri izvršljivi sodbi pa lahko predlagate izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Če je začet osebni stečaj, je treba najprej preveriti pravila tega postopka.
Za praktična navodila sta na voljo uradni vodič sodstva o izvršbi in portal eSodstvo. Osrednja predpisa sta Zakon o izvršbi in zavarovanju – ZIZ in Obligacijski zakonik – OZ.
Pravila in številčni primer so preverjeni na dan 26. oktobra 2026. Vodnik obravnava domače denarne terjatve. Pri posameznem dolgu so pomembni tudi pogodba, vrsta storitve in posebni predpisi.

Najprej preverite dolžnika in dokazila
Fizična oseba lahko nastopa kot potrošnik, zasebni posojilojemalec ali samostojni podjetnik. Potrošnik blago ali storitev pridobiva za namen zunaj svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti. Pri pogodbi podjetja s potrošnikom je treba upoštevati ZVPot-1; zasebno posojilo med posameznikoma zaradi tega še ni potrošniška pogodba s podjetjem. ZVPot-1, 4. člen, 18. točka.
- p. je fizična oseba in za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Pri dolgu družbe preverite, ali je vaš dolžnik družba ali posameznik: direktorja oziroma družbenika ne morete avtomatično terjati namesto družbe. Za osebno odgovornost mora obstajati poseben temelj. Tudi sorodstvo samo po sebi ne dokazuje odgovornosti za tuj dolg; preveriti je treba, kdo se je zavezal, ali je bilo dano poroštvo oziroma ali obstaja druga zakonska podlaga. ZGD-1, 3., 7. in 8. člen; OZ, 125. in 1012. člen.
Zberite pogodbo ali naročilo, račun, dokazilo o dobavi oziroma opravljeni storitvi, korespondenco in pregled plačil. Pri posojilu hranite dokazilo o nakazilu ter sporočila o namenu nakazila, vračilu in dogovorjenem roku. Nakazilo dokazuje prenos denarja, samo pa še ne razreši vprašanja, ali je šlo za posojilo, darilo ali drugo plačilo.
Odsotnost pisne pogodbe ne pomeni vedno, da terjatve ni: za pogodbo praviloma ni predpisana posebna oblika, razen kadar jo zahteva zakon. Je pa ustni dogovor lahko težje dokazati. V pravdi mora stranka navesti odločilna dejstva in predlagati dokaze zanje. OZ, 51. člen; ZPP, 212. člen.
Dokaz o dolgu ni isto kot podlaga za izvršbo
Dokazi o dolgu pojasnjujejo, zakaj vam mora druga oseba plačati. Verodostojna listina je zakonsko določena listina, ki omogoča posebno začetno izvršilno pot. Izvršilni naslov pa omogoča izvršbo pod pogoji izvršljivosti, ker je obveznost že določena z ustrezno odločbo, poravnavo ali drugo priznano listino.
Po 23. členu ZIZ so verodostojne listine račun oziroma faktura, tudi obračun obresti; menica in ček s protestom ter povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve; javna listina; izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe; po zakonu overjena zasebna listina ter listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Zakon sem uvršča tudi pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja po pravilih delovnega prava. V predlogu mora biti naveden dan zapadlosti. ZIZ, 23. člen.
Izvršilni naslovi so zlasti izvršljiva sodna odločba, sodna poravnava in izvršljiv notarski zapis. Samo overjen podpis na pogodbi ni enak neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu: pri slednjem sta pomembna dolžnikovo soglasje z neposredno izvršljivostjo in zapadlost terjatve. Po zakonu overjena zasebna listina lahko ustreza drugi, prej opisani kategoriji verodostojnih listin; s tem še ne postane izvršilni naslov. ZIZ, 17., 19., 20. in 20.a člen.
Ali je opomin pred izvršbo obvezen
Splošnega pravila, da morate poslati tri opomine, ni. Če je rok izpolnitve določen, dolžnik pride v zamudo, ko v njem ne izpolni obveznosti. Če rok ni določen, je poziv k izpolnitvi pomemben za nastanek zamude, vendar je treba preveriti tudi posebna pravila konkretne pogodbe. OZ, 299. člen.
Pri posojilu brez dogovorjenega roka velja posebnost. Če roka vračila tudi iz okoliščin ni mogoče določiti, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne sme biti krajši od dveh mesecev od posojilodajalčeve zahteve za vračilo. Običajen osemdnevni opomin tega ne nadomesti. OZ, 574. člen, drugi odstavek.
Pri že zapadlem računu je jasen opomin koristen za preverjanje morebitne napake, pridobitev odgovora in dogovor o plačilu. Dodatni rok določite glede na razmerje; univerzalnega obveznega petnajstdnevnega roka za vsak opomin ni. Posebne zahteve lahko določa predpis ali pogodba. ZVPot-1 na primer posebej ureja pisni opomin in najmanj petnajstdnevni dodatni rok pred prekinitvijo zagotavljanja javnih storitev in dobrin. Tega pravila ni mogoče prenesti na vsak račun. ZVPot-1, 30. člen.
Opomin pošljite na način, ki omogoča ohranitev njegove vsebine in dokazila o pošiljanju oziroma prejemu. Sam opomin ne pretrga zastaranja. OZ, 368. člen.
Prilagodljiv vzorec opomina za že zapadlo terjatev
Upnik: [ime oziroma firma, naslov, kontakt]
Dolžnik: [ime in priimek, naslov]
Zadeva: Poziv k plačilu zapadle obveznosti
Na podlagi [pogodba oziroma naročilo in opis izpolnitve] je po [številka in datum listine] dne [datum zapadlosti] zapadla obveznost plačila. Po naši evidenci ostaja neplačana glavnica [znesek] EUR.
Ločeno izkazujemo zakonske zamudne obresti za obdobje [od–do], po letni obrestni meri oziroma merah [podatek], v znesku [znesek] EUR. Morebitni dopustni stroški znašajo [znesek in konkretna podlaga; če jih ni, vpišite 0 EUR]. Pregled obračuna je [v prilogi oziroma spodaj].
Prosimo, da znesek [skupaj] EUR poravnate do [datum] na TRR [IBAN], s sklicem [sklic]. Če ste obveznost že izpolnili ali se s podatki ne strinjate, nam sporočite razlog in priložite ustrezno dokazilo. Na [kontakt] lahko predlagate tudi dogovor o obročnem plačilu.
Če obveznost ostane neporavnana in dogovora ne bo, bomo glede na razpoložljivo dokumentacijo presodili uporabo ustreznega sodnega postopka.
[Kraj, datum, podpis]
Vzorec je izvensodni poziv, ne sodna vloga. Pri potrošniku stroške opomina omejuje zakon; pri posojilu, ki še ni zapadlo, pa je treba vsebino in rok prilagoditi pravilom za zahtevo za vračilo.
Katero pot izbrati glede na dokumentacijo

Podlage za primerjavo: ZIZ, 17., 23., 40., 41., 44. in 62. člen; ZPP, 180. in 212. člen; ZFPPIPP, 131., 132. in 383. člen.
Račun in postopek pri COVL
Pri običajni izvršbi na podlagi verodostojne listine je do ugotovitve pravnomočnosti sklepa izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, kjer deluje Centralni oddelek za verodostojno listino oziroma COVL. Zakon določa tudi izjeme, med drugim poseben postopek na podlagi priložene menice. COVL ni pristojen za vsako vrsto izterjave. Po pravnomočnosti izvršbo vodi sodišče, pristojno glede na dovoljena sredstva izvršbe. ZIZ, 40.c člen.
Predlog lahko vložite prek podportala eIzvršba na eSodstvu ali v predpisani pisni obliki. Za prijavo in pooblastila uporabite aktualna uradna navodila. Ta urejajo prijavo prek SI-PASS, uporabniški položaj in ustrezna pooblastila; zahteve za izvedbo posameznega elektronskega opravila preverite v navodilih. Uradni pregled vložitve in postopka.
Pripravite identifikacijske podatke strank, jasno označeno listino, temelj zahtevka, preostalo glavnico, datum zapadlosti, obrestni zahtevek, stroške, svoj TRR ter predlagano sredstvo izvršbe. Pri običajnem predlogu listine ne prilagate, temveč jo določno označite. Dokazila vseeno hranite za morebitni spor. Če predlagate izvršbo na račun ali plačo, podatkov o banki, številki računa oziroma zaposlitvi ni treba navesti; predpisane poizvedbe opravi sodišče. Pri nepremičnini so potrebni točni identifikacijski podatki. ZIZ, 16.a, 40. in 41. člen.
Elektronski predlog na podlagi verodostojne listine se šteje za vloženega, ko je taksa plačana. Če se bliža zastaranje, zato ne enačite shranjenega osnutka ali izpolnjenega obrazca z že vloženim predlogom. ZIZ, 41. člen, prvi odstavek.
Tudi zavrnjen ali sporen račun ni avtomatično izločen iz zakonske vrste verodostojnih listin. Drugo vprašanje je, ali upnik lahko dokaže zahtevano plačilo. Račun sam ne dokazuje nujno, da je bila storitev naročena in pravilno opravljena. Sklep na tej podlagi vsebuje tudi pojasnilo, da sodišče resničnosti posredovanih podatkov ni preverilo. ZIZ, 23., 44., 61. in 62. člen.

Kaj spremeni dolžnikov ugovor
Dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep, s katerim je izvršba dovoljena, je praviloma ugovor, ne pritožba. Splošni rok je osem dni od vročitve; v meničnih in čekovnih sporih tri dni. Dan vročitve se ne všteje, rok pa ni osem delovnih dni. Če je zadnji dan sobota, nedelja, praznik ali drug zakonsko določen dela prost dan, se izteče naslednji delavnik. Upoštevati je treba pravila vročanja in pravni pouk. Zoper sklep o ugovoru je praviloma dovoljena pritožba. ZIZ, 9., 15., 53. in 61. člen; ZPP, 111. člen.
Kaj se zgodi po vložitvi ugovora
Pri verodostojni listini mora dolžnik, ki izpodbija plačilno obveznost, navesti dejstva in predlagati dokaze. Če je tak ugovor pravočasen, dovoljen, popoln in obrazložen ter izpodbija celoten sklep ali plačilni del, sodišče sklep o izvršbi razveljavi in postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Predlog se obravnava kot tožba; zadeva se po potrebi odstopi pristojnemu sodišču. Pri delnem izpodbijanju je pomemben izpodbijani obseg. Upnik mora nato pravočasno dopolniti trditve in dokaze ter urediti morebitno doplačilo takse.
Če dolžnik izpodbija samo dovolitev izvršbe, se postopek nadaljuje po pravilih ugovora pri izvršilnem naslovu. Neobrazložen, prepozen, nepopoln ali nedovoljen ugovor nima enake posledice kot ustrezen ugovor zoper plačilno obveznost. Sodišče ga glede na razlog zavrne ali zavrže. Ugovor torej ne pomeni, da je upnik dolg dokončno izgubil, niti vsak ugovor ne vodi v isto vrsto nadaljevanja. ZIZ, 61. in 62. člen.
Če ni učinkovitega ugovora, lahko sklep postane pravnomočen. Pri običajni verodostojni listini se nato po pravilih 45. člena pošlje ustreznim izvrševalcem. Pravnomočnost pomeni dokončnost glede rednih pravnih sredstev, izvršljivost pa možnost prisilne izvršitve ob izpolnjenih zakonskih pogojih. Pravil za izvršilni naslov, kjer se nekatera dejanja lahko opravijo že prej, ni mogoče samodejno prenesti na ta postopek. ZIZ, 19., 45. in 46. člen.
Če imate sodbo ali potrebujete tožbo
Pri sodbi praviloma preverite pravnomočnost in iztek roka za prostovoljno izpolnitev; zakon dopušča tudi izjeme. Predlog za izvršbo na podlagi naslova se vloži pri pristojnem izvršilnem sodišču po pravilih za izbrano sredstvo. Pri manjkajoči ustrezni listini pa v tožbi opredelite plačilni zahtevek, odločilna dejstva in dokaze o sklenitvi dogovora, izpolnitvi, zapadlosti ter neplačanem znesku. ZIZ, 5., 19. in 40. člen; ZPP, 180. in 212. člen.
Izterjevalna agencija lahko pomaga pri izvensodnem dogovarjanju in administraciji. Zastopanje pred sodiščem pa je samostojno vprašanje: za pooblaščenca pred okrajnim sodiščem in pred okrožnim oziroma višjim sodiščem veljajo različne zahteve. Agencija kot taka ni izvršitelj. ZPP, 87. člen.
Na katero premoženje lahko poseže izvršba
Sredstvo izberite glede na dosegljivo premoženje, višino terjatve in stroške. Predlagati je mogoče več sredstev, toda izvršba se dovoli in opravi v obsegu, potrebnem za poplačilo. Med postopkom je mogoče predlagati dodatno sredstvo ali zamenjavo. ZIZ, 3. in 34. člen.
Denar na računu. Sklep izvršuje banka oziroma organizacija za plačilni promet. Varstvo ni odvisno samo od stanja na računu, ampak tudi od izvora prejemkov. ZIZ nekatere prejemke izvzema, na primer denarno socialno pomoč in otroški dodatek, druge omejuje. Pri sredstvih na računu je pomembno tudi pravilo o poteku enega meseca od priliva. ZIZ, 101., 102., 137. in 138. člen.
Plača in drugi ustrezni prejemki. Pri običajni denarni terjatvi, kot je dolg za storitev, je mogoče poseči do dveh tretjin prejemkov, zajetih v 102. členu, vendar mora dolžniku ostati najmanj 76 % minimalne plače. Če mora po zakonu preživljati drugo osebo, se varovani znesek ustrezno poveča po merilih za denarno socialno pomoč. Upravičenost do višje omejitve mora izkazati na predpisani način. Za terjatve zakonite preživnine veljajo drugačna pravila, zato navedeni delež ni univerzalen za vse izvršbe. ZIZ, 102. člen.
Premičnine. Neposredna dejanja, kot sta rubež in prodaja, opravlja izvršitelj. Zakon izvzema nujne gospodinjske predmete in druge določene stvari, vendar ureja tudi izjeme, denimo pri nekaterih financiranih ali zastavljenih predmetih. Če tretja oseba verjetno izkaže pravico, ki preprečuje izvršbo na predmet, ima možnost ugovora tretjega. Skupen naslov zato ne pomeni, da je vse premoženje drugih oseb postalo dolžnikovo. ZIZ, 64., 79. in 83. člen.
Nepremičnine. Potrebni so natančna identifikacija, pregled lastništva in obremenitev ter ocena stroškov. Dom ni avtomatično izvzet iz izvršbe, ima pa posebna varovala. Pri očitnem nesorazmerju med terjatvijo in vrednostjo dolžnikovega doma zakon ureja obvestilo centru za socialno delo ter možnost drugih sredstev oziroma druge nepremičnine. Upoštevati je treba pogoje in izjeme, zlasti pri hipotekah in stanovanjskih posojilih. ZIZ, 169. člen.
Kdo pridobi podatke in kdo opravi dejanja
Upnik nima splošnega javnega vpogleda v osebne bančne račune in njihovo stanje. Za neposredno pridobivanje določenih podatkov po 4. členu ZIZ mora izkazati predpisani pravni interes z izvršilnim naslovom. Sodišče in izvršitelj imata svoja zakonska pooblastila; pridobljeni podatki se smejo uporabljati za predpisane namene. Med izvršbo lahko upnik zahteva informativni seznam premoženja iz elektronsko dostopnih evidenc, pod dodatnimi pogoji pa seznam dolžnikovega premoženja. ZIZ, 4. in 31. člen.
Sodišče odloča o predlogih in pravnih sredstvih. Banka izvršuje sklep glede sredstev na računu, delodajalec glede plače, izvršitelj pa opravlja določena neposredna izvršilna dejanja. Odvetnik svetuje in zastopa; izvršitelj ne sodeluje nujno pri vsaki izvršbi. Komunikacijo usmerite na dolžnika, njegovega pooblaščenca in udeležence zakonitega postopka. Razkrivanje dolga svojcem ali javnosti naj ne bo sredstvo pritiska. Uradni prikaz vlog in sredstev izvršbe.
Stroški in obresti morajo imeti podlago
Glavnico, obresti in stroške vodite ločeno. Pri običajnem predlogu za izvršbo sodna taksa po tarifni številki 4011 znaša 55 EUR. Če so izpolnjeni pogoji za elektronsko vloženo začetno vlogo, 20-odstotno znižanje pomeni 44 EUR; to velja za opisani običajni elektronski predlog. Gre za začetno sodno takso, ne celoten strošek izterjave. Po prehodu v pravdo lahko nastane doplačilo; že plačana taksa za postopek na podlagi verodostojne listine se všteje skladno z opombo k tarifi 1111. ZST-1, 33.a člen ter tarifni številki 4011 in 1111.
Izvršilne stroške najprej plača upnik. Kjer so potrebna izvršilna dejanja, je lahko treba plačati predujem ali varščino izvršitelju. Na zahtevo se povrnejo potrebni stroški, ne avtomatično vsak račun odvetnika ali agencije. Stroške zahtevajte pravočasno: praviloma takoj, ko nastanejo in je znana višina, najpozneje v zakonskem skrajnem roku 30 dni po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključku zadnjega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala. V pravdi sta pomembna tudi uspeh strank in potrebnost stroškov. Priznani stroški še niso dejansko izterjan denar. ZIZ, 38. člen; ZPP, 154. in 155. člen.
Pri potrošniku stroški opomina ne smejo preseči dejanskih stroškov njegove izdelave in pošiljanja, hkrati pa tudi ne višine zamudnih obresti. Potrošniku tudi ni dopustno pogodbeno določiti zamudnih obresti, višjih od zakonskih. Pavšalnih 40 EUR po ZPreZP-1 ne prištejte potrošniškemu računu: zakon ima določeno področje poslovnih pogodb med gospodarskimi subjekti oziroma z javnimi organi, ne splošne uporabe za potrošniške dolgove ali zasebna posojila. ZVPot-1, 33. člen; ZPreZP-1, 3. in 14. člen.
Kako se obračunajo zamudne obresti
Zakonske zamudne obresti za denarno obveznost izhajajo iz zamude, ne šele iz vložitve predloga. Za obdobje od 1. julija do 31. decembra 2026 je predpisana letna mera 10,40 %. Pri dolgu, ki sega v več polletij, izračun razdelite po veljavnih merah. Obresti ne pripisujte samodejno glavnici za nadaljnje obrestovanje. OZ, 299., 375. in 378. člen; ZPOMZO-1, 1. in 2. člen; uradna objava za drugo polletje 2026.
Pri delnem plačilu preverite, katero obveznost dolžnik plačuje in kako se plačilo vračuna. Pri isti obveznosti z glavnico, obrestmi in stroški OZ določa vrstni red: najprej stroški, nato obresti, na koncu glavnica. Zato delnega nakazila ne odštejte brez preverjanja samo od glavnice. Izvršilnemu sodišču pravočasno sporočite poplačilo in ustrezno omejite oziroma umaknite predlog, da se isti znesek ne izterja dvakrat. OZ, 287. in 288. člen; ZIZ, 43. člen.
Zastaranje dolga nima enega roka za vse primere
Najprej določite vrsto terjatve. Splošni zastaralni rok je pet let, če zakon ne določa drugače. Za terjatve iz gospodarskih pogodb velja triletni rok, vendar račun podjetja potrošniku samo zaradi podjetniškega upnika ni gospodarska pogodba. OZ, 13., 346. in 349. člen.
Enoletni rok velja za posebej naštete terjatve, med drugim nekatere gospodinjske dobave energije in vode ter določene komunikacijske storitve. Pri terjatvah iz 355. člena OZ začne zastaranje teči po poteku leta, v katerem so dospele v plačilo. Tega ni mogoče posplošiti na vse storitve za gospodinjstva. Terjatve, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali poravnavo pred sodiščem oziroma drugim pristojnim organom, praviloma zastarajo v desetih letih, prihodnje občasne terjatve pa imajo svojo izjemo. Obrestne terjatve imajo prav tako posebna pravila. OZ, 347., 355. in 356. člen.
Sodišče zastaranja ne upošteva samo od sebe; dolžnik se mora nanj sklicevati. Splošno pravilo o začetku teka je prvi dan po dnevu, ko je upnik smel zahtevati izpolnitev, toda posebni roki imajo lahko drugačen začetek. OZ, 335. in 336. člen.
Pripoznava dolga lahko zastaranje pretrga, tudi z ravnanjem, kot je plačilo dela dolga, če pomeni pripoznavo. Pretrga ga tudi ustrezno dejanje pred sodiščem za ugotovitev, zavarovanje ali izterjavo terjatve. Sam opomin ali ponovljeno klicanje tega učinka nima. Po pretrganju začne rok znova teči po zakonskih pravilih; pri umiku, zavrženju ali zavrnitvi zahtevka je treba preveriti učinek in izjeme. OZ, 364.–369. člen.
Dogovor o obrokih naj jasno določi pripoznani znesek, zapadlost obrokov, obresti in ravnanje ob zamudi. Njegov vpliv na zastaranje je odvisen od vsebine in trenutka sklenitve; navadnih obrokov ni pravilno avtomatično enačiti z anuitetami s triletnim rokom. Pri že zastarani obveznosti ima pisna pripoznava poseben učinek odpovedi zastaranju. OZ, 341., 347. in 364. člen.
Če dolžnik nima premoženja ali je v osebnem stečaju
Ugoden sklep ne zagotavlja poplačila. Pred novimi stroški ocenite dosegljivo premoženje, predhodne obremenitve in višino terjatve. Med izvršbo spremljajte odzive izvrševalcev in sodne pozive. Nova sredstva ali seznam premoženja je treba predlagati po pravilih postopka; ne računajte, da bo sodišče namesto vas vedno poiskalo vsak naslednji korak. ZIZ, 31., 34. in 45. člen.
Za osebni stečaj preverite uradne objave AJPES: podatke o dolžniku, sodišču, opravilni številki, oklic o začetku ter nadaljnje objave. eObjave prikazujejo javno objavljene listine, eINSOLV pa tudi osnovne podatke in procesna dejanja iz vpisnika. Preverjanje napačne osebe ali nepravilno vnesenih iskalnih pogojev ni zanesljiv dokaz, da postopka ni.
Kaj se zgodi s terjatvijo v osebnem stečaju
Po začetku postopka zaradi insolventnosti praviloma ni dovoljena izdaja novega sklepa o izvršbi. Na že začeto izvršbo začetek stečaja vpliva različno glede na ločitveno pravico, opravljeno prodajo in druge pogoje. Za navadno nezavarovano terjatev upnik praviloma preide na uveljavljanje v stečajnem postopku; zakonskih izjem ni mogoče posplošiti. ZFPPIPP, 131., 132., 383. in 390. člen.
Rok za prijavo terjatev je praviloma tri mesece po objavi oklica o začetku stečaja. V osebnem stečaju pa zamuda nima enake posledice kot pri stečaju pravne osebe: pravilo o prenehanju terjatve zaradi prepozne prijave se ne uporablja. Pozneje prijavljene terjatve se preizkušajo po posebnih pravilih, zamuda pa lahko vpliva na sodelovanje pri razdelitvah. Zato terjatev prijavite pravočasno, tudi če pozna prijava ni avtomatično izgubljena. ZFPPIPP, 59. člen, drugi odstavek, 383. člen, drugi odstavek, 3. točka, in 392. člen.
Začetek osebnega stečaja še ni odpust obveznosti. Če postane sklep o odpustu pravnomočen, učinkuje praviloma tudi na pred začetkom postopka nastale navadne terjatve, ki sploh niso bile prijavljene. Zakon izvzema določene terjatve, med drugim zavarovane in prednostne terjatve ter naštete kazni in odškodnine; med pomembnimi izjemami je zakonita preživnina. Odpust ne zajema avtomatično novih obveznosti po začetku postopka. Zanje je treba posebej presoditi čas nastanka in dovoljeno pot uveljavljanja. ZFPPIPP, 20., 390., 408. in 409. člen.
Prijavljena oziroma priznana terjatev, denar iz razdelitve in odpust so tri različne stvari. Tudi po odpustu se lahko nadaljuje unovčenje premoženja, ki spada v stečajno maso, in njegova razdelitev. Če odpusta ni, je za nadaljnje uveljavljanje priznanega neplačanega dela pomemben sklep o končanju osebnega stečaja. ZFPPIPP, 396. in 410. člen.

Štirje hipotetični primeri
Neplačan račun potrošnika za 1200 EUR
Podjetje je dokazljivo opravilo dogovorjeno storitev. Račun za 1.200 EUR je zapadel 31. 8. 2026. Do konca 26. 10. 2026 ni bilo nobenega plačila, posebnega dogovora o obrestih ali prej nastalih stroškov. Predpostavljamo, da ne gre za terjatev s posebnim režimom in da postopek osebnega stečaja ni začet.
Zamudne obresti tečejo od 1. 9. 2026. Za prikaz jih obračunamo do vključno 26. 10. 2026: september ima 30 zajetih dni, oktober 26, skupaj 56 dni. Celotno obdobje sodi v drugo polovico 2026 z letno mero 10,40 %. Uporabljen je enostavni obračun z dejanskim številom dni in 365-dnevnim letom; vmesnega zaokroževanja ni.
1.200 × 0,104 × 56 ÷ 365 = 19,147397… EUR → 19,15 EUR.

Rezultat je na koncu zaokrožen na cent. To ni končni znesek morebitne izterjave: poznejše obresti in morebitni sodno priznani stroški so ločeni. Elektronska začetna taksa 44 EUR, če bo vložen opisani predlog, še ni nastali strošek v zgornjem izračunu.
Podjetje lahko po preverjanju dokazil pošlje opomin in ob neplačilu vloži predlog na podlagi računa. Če dolžnik ustrezno ugovarja plačilni obveznosti, bo treba naročilo, opravljeno storitev, zapadlost in preostali dolg dokazati v nadaljnjem postopku. Ob poznejšem delnem plačilu je potreben nov pregled vračunavanja in preostanka. OZ, 288., 299. in 378. člen; uradna obrestna mera; ZIZ, 23., 41. in 62. člen.
Zasebno posojilo za 3000 EUR
Posameznik je 10. 3. 2026 nakazal drugi osebi 3.000 EUR. Ima potrdilo o nakazilu in sporočila o posojilu, nima pa izvršilnega naslova ali druge ustrezne listine iz 23. člena ZIZ. Predpostavljamo, da rok vračila ni bil dogovorjen in ga ni mogoče določiti iz okoliščin. Zahtevo za vračilo je posojilojemalec prejel 1. 10. 2026.
Posojilodajalec mora upoštevati primeren rok, ki ne sme biti krajši od dveh mesecev od zahteve. Na dan 26. 10. 2026 ta minimalni čas še ni potekel. Najprej zato pravilno uredi zapadlost in zbere celotno komunikacijo. Če po zapadlosti plačila ne bo, bo praviloma potrebna tožba za plačilo, v kateri bo dokazoval posojilni dogovor, izročitev in vračilno obveznost. Izdaja računa za izmišljeno storitev ne ustvari zakonite podlage za izvršbo. OZ, 51., 569. in 574. člen; ZIZ, 17. in 23. člen; ZPP, 180. in 212. člen.
Izvršljiva sodba za 2500 EUR in dolžnik s plačo
Upnik ima izvršljivo sodbo za 2.500 EUR iz običajnega pogodbenega dolga, ne preživninske terjatve. Dolžnik prejema plačo in mora preživljati otroka. Primerna pot je predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, lahko na plačo, po preverjanju tudi na druga sredstva.
Pri plači se upoštevata omejitev do dveh tretjin ustreznih prejemkov in varovani minimum 76 % minimalne plače, povečan po pravilih za vzdrževano osebo. Dolžnik mora upravičenost do višje omejitve izkazati na predpisani način. Brez podatkov o dejanskih prejemkih, vrsti in času prilivov, drugih izvršbah ter izkazanem varstvu za otroka ni mogoče izračunati zagotovljenega mesečnega poplačila. ZIZ, 17., 19., 40. in 102. člen.
Terjatev za 2000 EUR po začetku osebnega stečaja
Podjetje ima 2.000 EUR navadne nezavarovane terjatve za storitev potrošniku, nastale pred začetkom njegovega osebnega stečaja. Predpostavljamo, da ne gre za zakonsko izjemo od učinkov odpusta. V AJPES preveri oklic o začetku, opravilno številko, pristojno sodišče in datum objave.
Terjatev prijavi sodišču v treh mesecih po objavi oklica in priloži dokazila. V prijavi ločeno uveljavi glavnico, morebitne obresti do začetka postopka in upravičene prej nastale stroške. Nato spremlja sezname preizkušenih terjatev, sodne odločitve, morebitno prerekanje, razdelitve in postopek odpusta.
Če ugotovi, da je trimesečni rok že zamudilo, ne sklepa avtomatično, da je terjatev prenehala: za osebni stečaj veljajo posebna pravila pozne prijave. Priznanje 2.000 EUR še ne pove, koliko bo izplačano. Pravnomočen odpust lahko onemogoči nadaljnje sodno uveljavljanje neplačanega dela te stare navadne terjatve, tudi če ni bila prijavljena; ne prepreči pa razdelitve mase po pravilih 410. člena. ZFPPIPP, 59., 60., 383., 392., 408.–410. člen.
Dokumentacija pred naslednjim korakom
Pred pošiljanjem zadnjega opomina ali sodne vloge naj bo na enem mestu:
- pravilna identiteta upnika in dolžnika ter podatek, v kakšni vlogi je dolžnik sklenil posel;
- dogovor, račun, dokazila o izpolnitvi, korespondenca in morebitna pripoznava;
- datum zapadlosti, pregled plačil ter ločen obračun glavnice, obresti in dopustnih stroškov;
- preveritev vrste listine, zastaranja in morebitnega osebnega stečaja;
- izbrano sredstvo oziroma ustrezna pot do naslova ter ocena začetnih in nadaljnjih stroškov;
- evidenca sodnih pisanj, vročitev, rokov in vseh poznejših plačil.
Pri spornem ustnem posojilu, bližnjem zastaranju, izvršbi na dom ali prerekanju terjatve v stečaju naj dokumentacijo pred odločitvijo pregleda pravni strokovnjak. Za poslovno odločitev sta potrebni obe presoji: kako dobro je terjatev dokazana in iz česa jo je dejansko mogoče poplačati.









