Izterjava dolga je upnikov izhod v sili.
Podjetje živi od prodaje svojih produktov – izdelkov ali storitev – in neplačilo istih naročenih in konzumiranih lahko kaj kmalu pripelje do nelikvidnosti podjetja, kar se lahko polagoma sprevrže tudi v njegov klavrni konec.
Izterjava je zares skrajno sredstvo, še posebno pri ponavljajočih se in stalnih kupcih, da jih zaradi trenutnih plačilnih težav, malomarnosti ali drugih subjektivnih začasnih vzrokov ne bi za vedno izgubili.
Sodna izterjava dolga
se uporablja tako pri pravnih, kot pri fizičnih osebah. Uporabimo jo, ko se na predhodna pisna opozorila in prošnje za plačila, podaljšane roke in podobno dolžnik ne odzove in ne komunicira z upnikom, ali ga ignorira, mu laže in ga zavaja.
Pogosto že najava sodne izterjave dolžnika prepriča v poravnavo dolga, saj se kasneje njeni stroški le množijo.
Sodno izterjavo lahko, če je kompetenten, upnik izvaja sam, ali pa najame odvetnika ali agencijo za izterjavo. Kakorkoli, pred zahtevo za sodni postopek je smotrno preveriti dolžnikovo finančno in materialno stanje. Za fizične osebe je pomembno, da niso v osebnem stečaju, sicer pa je zahtevo za plačilo dolga moč nasloviti na dolžnikovo premoženje:
- premično premoženje,
- denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet,
- nepremično premoženje,
- stavbno pravico,
- nematerializirane vrednostne papirje,
- plačo in/ali druge stalne denarne prejemke,
- druge denarne terjatve,
- deleže družbenikov v družbah,
- druge premoženjske oz. materialne pravice.
Od dolžnika lahko zahteva izvršbo na premično ali nepremično premoženje, pa tudi oba skupaj. Dolg lahko terjamo na podlagi dveh pravnih podlag. Po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) so izvršljivi naslovi:
- izvršilna sodna odločba,
- izvršljiv notarski zapis,
- druga izvršljiva odločbo ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt EU, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.
Terjamo lahko tudi na podlagi verodostojnih listin:
- fakture,
- menice in čeka s protestom in povratnim računom,
- javne listine,
- izpiska iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe,
- po zakonu overjene zasebne listine,
- pisnega obračuna prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja,
- listino, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine.
Več podrobnostih si lahko pogledate tudi v spodnjih prispevkih:
https://podjetnik.media.si/izterjava-dolga/
https://podjetnik.media.si/izvrsba-na-premicnine/
https://podjetnik.media.si/izvrsba-na-podlagi-verodostojne-listine/
