Podjetje, ki večino prihodkov ustvari z enim izdelkom, v eni panogi ali pri nekaj velikih kupcih, je lahko posebej občutljivo na spremembe povpraševanja. Ena od možnosti za zmanjšanje takšne odvisnosti je diverzifikacija poslovanja, pri kateri podjetje razvija nove dejavnosti, izdelke ali storitve in vstopa na dodatne trge.
Diverzifikacija lahko odpre nove možnosti za rast, vendar ni nujno, da izboljša poslovne rezultate. Širitev zahteva dodatna sredstva, znanje in pogosto tudi drugačno organizacijo dela. Pred odločitvijo mora zato podjetje preveriti, ali nova dejavnost predstavlja dovolj veliko poslovno priložnost in kako bo vplivala na obstoječe poslovanje.
Kaj je diverzifikacija?
Diverzifikacija je poslovna strategija, s katero podjetje razširi svoje delovanje na nova področja. Vključuje lahko razvoj izdelkov in storitev, vstop na nove trge ali širitev v dejavnosti, s katerimi se podjetje doslej ni ukvarjalo.
Njen namen je lahko povečanje prihodkov, izkoriščanje obstoječih znanj in zmogljivosti ali zmanjšanje odvisnosti od posameznih dejavnosti.
V poslovni teoriji ima izraz tudi natančnejši pomen. V znani Ansoffovi matriki strategij rasti diverzifikacija pomeni razvoj nove ponudbe za nov trg. Razvoj novih izdelkov za obstoječe kupce in prodaja obstoječih izdelkov na novih trgih sta v tem modelu ločeni strategiji rasti.
V širši poslovni rabi pa se diverzifikacija pogosto uporablja tudi za razpršitev dejavnosti, kupcev in virov prihodkov.
Za podjetnika je pomembno predvsem razlikovati med preprosto širitvijo prodaje in vstopom na področje, ki zahteva nova znanja, dodatne naložbe ali drugačen poslovni model.
Katere vrste diverzifikacije poznamo?
Podjetja lahko poslovanje razširijo na več načinov. Ena najpomembnejših razlik je povezanost nove dejavnosti z obstoječim poslovanjem.
Povezana diverzifikacija
Pri povezani diverzifikaciji podjetje vstopi na novo poslovno področje, ki ima z njegovimi obstoječimi dejavnostmi skupne značilnosti.
Proizvajalec pohištva za hotele lahko denimo začne razvijati akustične stenske obloge za poslovne prostore. Pri tem lahko uporabi del obstoječega znanja o materialih, proizvodnji in oblikovanju, vendar mora spoznati novo skupino kupcev in njihove potrebe.
Prednost takšne širitve je možnost uporabe obstoječih virov. Podjetje lahko že ima ustrezno opremo, zaposlene z zahtevanimi znanji ali vzpostavljeno mrežo dobaviteljev.
Vendar povezanost dejavnosti sama po sebi še ne zagotavlja uspeha. Novi kupci imajo lahko drugačna pričakovanja, konkurenti pa boljše poznavanje trga.
Nepovezana diverzifikacija
Pri nepovezani diverzifikaciji podjetje vstopi v dejavnost, ki je z njegovim dosedanjim poslovanjem malo povezana ali pa sploh ni.
Primer bi bilo proizvodno podjetje, ki se odloči vlagati v turistične nastanitve.
Takšna širitev lahko odpre povsem nove vire prihodkov, vendar praviloma zahteva več prilagajanja. Podjetje se mora seznaniti z drugačnimi kupci, predpisi, konkurenco in načinom poslovanja.
Povečajo se lahko tudi stroški upravljanja. Vodstvo mora spremljati več različnih dejavnosti in sprejemati odločitve na področjih, kjer ima manj izkušenj.

Ali širitev ponudbe vedno pomeni diverzifikacijo?
Vsaka rast podjetja še ni diverzifikacija v ožjem strateškem pomenu.
Če podjetje svoje obstoječe izdelke začne prodajati v drugi državi, gre predvsem za razvoj novega trga. Če istim kupcem ponudi dodatno storitev, govorimo o razvoju ponudbe.
Obe strategiji lahko zmanjšata določene poslovne odvisnosti, vendar ne pomenita nujno vstopa v novo dejavnost.
Podobno velja za pridobivanje dodatnih kupcev ali dobaviteljev. Čeprav takšna razpršitev lahko zmanjša odvisnost od posameznega poslovnega partnerja, jo je smiselno razlikovati od diverzifikacije celotnega poslovanja.
Ta razlika je pomembna pri ocenjevanju tveganj. Širitev obstoječe prodaje običajno zahteva drugačne vire in sposobnosti kot razvoj nove dejavnosti.
Zakaj se podjetja odločajo za diverzifikacijo?
Eden najpogostejših razlogov je iskanje novih možnosti za rast, zlasti kadar obstoječi trg ne omogoča več bistvenega povečanja prodaje.
Podjetje se lahko za širitev odloči tudi zaradi sprememb v povpraševanju. Če prodaja določenega izdelka postopoma upada, lahko razvoj nove ponudbe omogoči drugačno uporabo zaposlenih, opreme in drugih virov.
Pomemben razlog je lahko tudi zmanjšanje odvisnosti od omejenega števila kupcev.
Če podjetje večino prihodkov ustvari pri enem naročniku, lahko izguba pogodbe ogrozi njegovo poslovanje. Novi trgi ali poslovna področja lahko to izpostavljenost zmanjšajo.
Toda diverzifikacija ne odpravi vseh tveganj. Če so različne dejavnosti podjetja odvisne od istih gospodarskih razmer, lahko težave prizadenejo več poslovnih področij hkrati.
Raziskave o vplivu diverzifikacije na uspešnost in tveganost podjetij prav tako ne kažejo enoznačnih rezultatov. Koristi so odvisne od povezanosti dejavnosti, poslovnega okolja in stroškov upravljanja.
Kdaj je diverzifikacija smiselna?
Odločitev je najlažje utemeljiti, kadar podjetje prepozna konkretno poslovno priložnost in ima dovolj virov za njeno izkoriščanje.
Prednost lahko predstavlja obstoječe znanje, ki ga je mogoče uporabiti na novem področju. Podjetje, ki že razvija določeno tehnologijo, lahko na primer ugotovi, da je ta uporabna tudi v drugi panogi.
Pomembno je tudi, da osnovna dejavnost ostaja dovolj stabilna za financiranje širitve.
Če podjetje že ima težave z likvidnostjo, kadri ali obvladovanjem stroškov, lahko dodatna dejavnost njegov položaj še poslabša.
Diverzifikacija zato ni samodejna rešitev za težave v osnovnem poslovanju. Pred širitvijo je treba ugotoviti, ali težave izvirajo iz omejenega tržnega potenciala ali iz pomanjkljivosti, ki bi jih bilo mogoče odpraviti znotraj obstoječe dejavnosti.
Včasih je namreč donosnejše izboljšati prodajni proces, zmanjšati stroške ali pridobiti več kupcev na že znanem trgu.
Kako podjetje preveri možnosti za diverzifikacijo?
Odločitev je smiselno obravnavati kot samostojen razvojni projekt, pri katerem podjetje najprej preveri svoje izhodišče, nato oceni priložnost in šele zatem odloča o večji naložbi.
1. Analizirajte obstoječe vire prihodkov
Najprej ugotovite, kateri izdelki, storitve in kupci ustvarjajo največ prihodkov ter kateri največ prispevajo k poslovnemu rezultatu.
Posebej preverite, ali je podjetje odvisno od posameznega naročnika, panoge ali sezonskega povpraševanja.
Če denimo en kupec ustvari 60 odstotkov prihodkov, bi izguba njegovih naročil lahko močno vplivala na poslovanje.
Vendar delež prihodkov ni edino pomembno merilo. Preveriti je treba tudi dobičkonosnost posameznih poslov in njihovo odvisnost od skupnih stroškov.
2. Preverite povpraševanje na novem trgu
Pred razvojem nove ponudbe raziščite, kdo bi bili potencialni kupci, katere potrebe imajo in kakšne rešitve že uporabljajo.
Koristni so pogovori s kupci, analiza konkurentov, pregled tržnih podatkov in preizkušanje začetnega zanimanja za ponudbo.
Pri tem se ne zanašajte samo na splošne ocene velikosti trga. Pomembnejše je ugotoviti, kolikšen del tega trga lahko podjetje dejansko doseže in po kakšni ceni.
Pri raziskavi si lahko pomagate tudi z navodili portala SPOT za analizo poslovnega okolja in konkurence.
3. Ocenite potrebna vlaganja in sposobnosti podjetja
Nova dejavnost lahko zahteva dodatno opremo, nove zaposlene, usposabljanje, zaloge ali drugačen način prodaje.
Podjetje mora preveriti, katere vire že ima in katere bo moralo pridobiti.
Posebej pomembno je oceniti tudi obremenitev vodstva in zaposlenih. Če bodo iste osebe hkrati skrbele za obstoječe in novo poslovanje, lahko širitev vpliva na kakovost dela in izpolnjevanje že sprejetih obveznosti.
4. Pripravite finančne projekcije
Ocenite začetno naložbo, pričakovano prodajo, spremenljive in stalne stroške ter potreben obratni kapital.
Poleg pričakovanega scenarija pripravite tudi manj ugodnega. Kaj se zgodi, če prodaja doseže samo polovico načrtovanega obsega ali če se stroški povečajo?
Izračunajte, koliko izdelkov oziroma storitev morate prodati, da pokrijete dodatne stroške.
Upoštevajte tudi denarni tok. Nova dejavnost lahko zahteva plačila dobaviteljem več mesecev pred prejemom prvih prihodkov.
5. Novo ponudbo najprej preizkusite
Kadar je mogoče, začnite z omejenim obsegom.
Namesto takojšnje vzpostavitve celotne proizvodne linije lahko podjetje najprej pripravi manjšo serijo izdelkov ali ponudbo preizkusi pri omejenem številu kupcev.
Pred začetkom določite merila uspešnosti, na primer minimalni obseg naročil, doseženo prodajno ceno in najvišje sprejemljive stroške.
Na podlagi rezultatov se nato odločite za širitev, prilagoditev ponudbe ali ustavitev projekta.

Praktični primer – ali se širitev podjetju finančno izplača?
Predpostavimo, da manjše podjetje izdeluje pohištvo za turistične nastanitve. Ker želi zmanjšati odvisnost od turistične panoge, razmišlja o proizvodnji akustičnih stenskih oblog za pisarne.
Za začetek potrebuje dodatno opremo in pripravo proizvodnje v skupni vrednosti 9.000 evrov.
Pričakuje, da bo posamezno oblogo prodajalo po 150 evrov brez DDV. Spremenljivi stroški materiala, izdelave in dostave naj bi znašali 60 evrov na izdelek, dodatni stalni stroški pa 900 evrov mesečno.
Koliko izdelkov mora prodati?
Razlika med prodajno ceno in spremenljivimi stroški znaša 90 evrov na izdelek. S tem zneskom podjetje pokriva dodatne stalne stroške in nato ustvarja presežek.
Za pokritje 900 evrov mesečnih stalnih stroškov mora prodati najmanj 10 izdelkov na mesec.
Če bi jih prodalo 25, bi izračun znašal:
- Mesečni prihodki: 3.750 evrov.
- Spremenljivi stroški: 1.500 evrov.
- Dodatni stalni stroški: 900 evrov.
- Mesečni presežek po navedenih stroških: 1.350 evrov.
Ob nespremenjenih predpostavkah bi podjetje začetno naložbo v višini 9.000 evrov s takšnim mesečnim presežkom poenostavljeno pokrilo v približno sedmih mesecih.
Ta izračun še ne pomeni, da bo nova dejavnost dejansko donosna. Ne vključuje vseh morebitnih stroškov financiranja, davkov, amortizacije in sprememb denarnega toka. Predpostavlja tudi, da nova dejavnost ne zmanjšuje prihodkov ali povečuje stroškov obstoječega poslovanja.
Gre za hipotetičen primer, ki ponazarja način preverjanja poslovne odločitve.
Katera tveganja prinaša diverzifikacija?
Pri diverzifikaciji podjetje pogosto vstopa na področje, kjer nima enakega znanja in izkušenj kot v svoji osnovni dejavnosti.
To lahko vodi v napačne ocene povpraševanja, prenizko določene cene ali večje stroške od načrtovanih.
Pomembno je tudi organizacijsko tveganje. Nova dejavnost zahteva pozornost vodstva, ki bi jo podjetje sicer namenilo razvoju obstoječega poslovanja.
Poleg tega ni nujno, da bodo različne dejavnosti dovolj neodvisne druga od druge.
Proizvajalec, ki prodaja različne izdelke istim kupcem, lahko ob upadu povpraševanja pri tej skupini izgubi prihodke iz več proizvodnih programov hkrati.
Tudi uporaba skupnih zmogljivosti ni vedno prednost. Če obe dejavnosti potrebujeta iste stroje ali zaposlene, lahko hitro pride do težav pri razporejanju dela.
Zato je treba pri diverzifikaciji oceniti ne le možnosti dodatnega zaslužka, temveč tudi vpliv na stabilnost in učinkovitost celotnega podjetja.
Ali je treba pri diverzifikaciji registrirati novo dejavnost?
Če širitev vključuje opravljanje nove dejavnosti, mora podjetje preveriti, ali ima ustrezno urejene registrske podatke in ali izpolnjuje pogoje za njeno izvajanje.
Na državnem portalu SPOT pojasnjujejo, da lahko samostojni podjetniki dejavnosti dodajajo tudi po ustanovitvi podjetja. Pri gospodarskih družbah je treba upoštevati še določila akta o ustanovitvi oziroma družbene pogodbe.
Postopek je odvisen od pravnoorganizacijske oblike in vrste spremembe.
Pri nekaterih dejavnostih so potrebna tudi posebna dovoljenja, ustrezni poslovni prostori ali predpisane kvalifikacije.
Zato registracija dodatne dejavnosti sama po sebi še ne pomeni, da podjetje izpolnjuje vse pogoje za njeno opravljanje.
Podrobnejše informacije so na portalu SPOT – Prijava sprememb podatkov podjetja.
Kdaj se je diverzifikaciji bolje odpovedati?
Vsaka nova poslovna priložnost ni primerna za vsako podjetje.
Če širitev zahteva znanja, ki jih podjetje nima, trg pa je slabo raziskan, je smiselno odločitev odložiti do pridobitve dodatnih informacij.
Enako velja, če bi nova naložba ogrozila sposobnost poravnavanja tekočih obveznosti ali če bi zaradi nje trpela osnovna dejavnost.
Pred odločitvijo je koristno primerjati pričakovani rezultat diverzifikacije z možnostmi izboljšanja obstoječega poslovanja.
V nekaterih primerih lahko podjetje več pridobi z učinkovitejšo proizvodnjo, razvojem prodajnih poti ali izboljšanjem storitev za obstoječe kupce.
Diverzifikacija je torej lahko smiselna strategija rasti, vendar le, če nova dejavnost ustvarja dovolj vrednosti, da upraviči dodatna vlaganja in tveganja. Odločitev naj temelji na preverjenem povpraševanju, realnih finančnih projekcijah in sposobnosti podjetja, da ob širitvi ohrani kakovost svojega osnovnega poslovanja.








