Z 2. 1. 2016 je obvezno davčno potrjevanje računov. O davčnih blagajnah ali davčnem potrjevanju računov slišimo tako rekoč vsak dan. Me je pa že kar nekaj ljudi vprašalo, kakšna je razlika med davčnim potrjevanjem računov in davčno blagajno. Preden pogledamo nekaj posebnosti pri davčnih blagajnah, ponovimo najprej nekaj osnov.
Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) pravi, da morajo z 2. 1. 2016 zavezanci izvajati postopek potrjevanja računov po tem zakonu. Potrditi je potrebno vsak račun, plačan z gotovino.
Do 31. 12. 2017 bomo imeli za potrjevanje računov dve možnosti:
- izdajo računov prek davčne blagajne s sprotnim potrjevanjem ali
- uporabo vezane knjige računov in naknadno potrjevanje računov (preko mini blagajne)
Po tem prehodnem obdobju bo možno potrjevanje računov le z davčno blagajno. Seveda pa bodo tudi izjeme, kot na primer gorske postojanke, kjer ni nobene praktične možnosti za internetno povezavo.
Torej, davčna blagajna je eden od načinov davčnega potrjevanja računov.
Kdo je zavezanec za izvajanje postopka potrjevanja računov?
(Ali: kdo mora imeti tako imenovano davčno blagajno?)
Na splošno velja, da so zavezanci za davčno potrjevanje računov oziroma za uporabo davčne blagajne vsi tisti, ki izpolnjujejo tri pogoje:
- vodijo poslovne knjige in evidence;
- izdajajo račune za dobavo blaga in storitev;
- za dobavljeno blago in storitev sprejemajo gotovinsko plačilo.
Kdo so tisti, ki vodijo poslovne knjige in evidence?
To so
- gospodarske družbe, samostojni podjetniki (tudi popoldanci), društva;
- odvetniki, notarji, zobozdravniki, samostojni športniki in kulturniki, pa tudi sobodajalci;
- določene evidence morajo voditi tudi normiranci.
[adsense slot=1392372410 sizes=300×250]
Komu pa NI potrebno voditi poslovnih knjig?
Poslovnih knjig in evidenc ni potrebno voditi nekaterim kmečkim gospodinjstvom, kmetom, ki opravljajo osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost, tistim, ki se jim davčna osnova ugotavlja na podlagi katastrskega dohodka, ali tistim, ki niso zavezanci za DDV.
Kdo MORA izdati račun?
- Račune morajo izdajati vsi, ki neodvisno opravljajo katerokoli gospodarsko dejavnost.
- Če ima kmečko gospodinjstvo registrirano dopolnilno dejavnost, mora za to izdajati račune.
Komu NI potrebno izdati računov?
- Kmečkim gospodinjstvom, ki prodajajo kmetijske pridelke iz osnovne kmetijske dejavnosti neposredno končnemu potrošniku na domu, od vrat do vrat, na stojnicah in na tržnicah.
- To velja tudi za gozdarje in čebelarje, ki prodajajo svoje izdelke iz osnovne gozdarske in čebelarske dejavnosti.
Kaj se šteje kot gotovinsko plačilo?
- Poleg bankovcev in kovancev se za gotovino štejejo tudi plačilne in kreditne kartice, čeki in druga podobna plačilna sredstva, ki niso neposredno nakazana na transakcijski račun.
- Kot gotovinsko plačilo se šteje tudi plačilo preko poštne nakaznice.
Kaj NI gotovinsko plačilo?
- Za plačilo z gotovino se NE šteje neposredno nakazilo na transakcijski račun.
- Plačilo preko UPN obrazca.
- Plačilo preko PayPal ali sorodnih načinov.
Če na kratko povzamemo;
davčnih blagajn NI potrebno imeti nekaterim kmečkim gospodinjstvom, kmetom, ki opravljajo osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost, tistim, ki se jim davčna osnova ugotavlja na podlagi katastrskega dohodka, ali tistim, ki niso zavezanci za DDV. Zakon o dohodnini pa določa, da se kot osnovna kmetijska dejavnost šteje tudi čebelarstvo, vezano na panje, ki so evidentirani v registru čebelnjakov.
Katere pa so tiste kmetije, ki so obvezne davčnega potrjevanja računov?
To so kmetije, ki vodijo poslovne knjige in morajo za dobavo blaga in storitev izdajati račune. To pa velja le za račune, ki so bili plačani v gotovini.
Poslovne knjige vodijo kmetije, ki so se za osnovno kmetijsko, gozdarsko in čebelarsko dejavnost, ki je sicer lahko obdavčena na podlagi katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka po panju, odločile za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, ali pa t. i. normiranci.
Naslednja skupina kmetij, ki vodi poslovne knjige, so tiste kmetije, ki opravljajo t. i. druge kmetijske dejavnosti (pridelavo sadik, okrasnih rastlin, intenzivno pridelavo vrtnin, jagodičevja, večletnih kultur na njivah, rejo živali s pretežno kupljeno krmo, …). Isto velja tudi za vse dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
