Pravila preverjena 26. oktobra 2026. Vodnik obravnava predvsem zaposlene v zasebnem sektorju, vključene v slovensko obvezno zdravstveno zavarovanje.
Bolniško odsotnost oziroma bolniški stalež uredite tako, da obvestite delodajalca, pravočasno stopite v stik s pristojnim zdravnikom in poskrbite za izdajo ustreznega potrdila. Koliko nadomestila pripada zaposlenemu in kdo nosi strošek, je odvisno od razloga odsotnosti, njenega trajanja in pravilno določene osnove. Pri običajni bolezni zaposlenega nadomestilo praviloma bremeni delodajalca prvih 30 delovnih dni posamezne odsotnosti, nato ZZZS. Pri negi otroka gre ob izpolnjenih pogojih v breme ZZZS že od prvega delovnega dne.
Za urejanje odsotnosti uporabite uradna navodila ZZZS o postopku. Pravico do odsotnosti ureja 167. člen ZDR-1, nadomestilo pa 137. člen ZDR-1, ZZVZZ, Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja in posebni predpisi. Pogoji za upravičeno odsotnost in za določeni znesek nadomestila se razlikujejo.

Kako zaposleni uredi bolniško odsotnost
Delodajalca čim prej obvestite, da ne morete na delo, po dogovorjenem postopku. Sporočite okoliščine, potrebne za organizacijo dela, in spremembe trajanja odsotnosti. Diagnoze vam ni treba razkrivati. Obveščanje zahteva 36. člen ZDR-1; elektronsko potrdilo ga ne nadomesti.
Pristojnemu osebnemu zdravniku razlog sporočite na dan nastopa, najpozneje pa prvi naslednji delovni dan njegove ambulante. Lahko se zglasite osebno ali uporabite telefon oziroma za to namenjeno elektronsko pot. Delovni dan ambulante ni nujno vaš delovni dan. Rok za stik z zdravnikom zato ni splošni rok za obveščanje delodajalca. To določa 231.a člen Pravil OZZ, ki se v sedanji obliki uporablja od 27. maja 2026.
Ob pravočasnem sporočilu lahko osebni zdravnik po pojasnilu ZZZS zadržanost ugotovi tudi za največ en delovni dan ambulante za nazaj. To ne pomeni splošne pravice do naknadnega odpiranja poljubnega števila dni. Če zamudite, osebni zdravnik praviloma ugotavlja odsotnost za naprej; za nazaj lahko izjemoma odloči imenovani zdravnik ob dokazanem utemeljenem razlogu za zamudo.
Za bolnišnično ali stacionarno zdraviliško zdravljenje velja posebnost: razlog lahko osebnemu zdravniku sporočite najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante po koncu zdravljenja. Osebni zdravnik lahko odsotnost prizna od začetka zdravljenja v okviru svoje pristojnosti, za skupno največ 30 dni; o nadaljevanju odloča imenovani zdravnik. Podlaga in primeri: Pravila OZZ, 231.a člen, ter pojasnilo ZZZS.
Pregled in podaljšanje odsotnosti
Po 231.b členu Pravil OZZ je osebni pregled praviloma obvezen najpozneje četrti dan od nastopa nezmožnosti, če se ta nadaljuje. ZZZS pojasnjuje, da ob zaključku odsotnosti četrti dan pregled iz tega razloga ni potreben. Pregled je potreben tudi neposredno pred prvim predlogom za nadaljnjo odsotnost imenovanemu zdravniku ter pri pogostih kratkih odsotnostih: več kot dvakrat v predhodnih treh mesecih, če posamezna ni presegla 30 dni.
Izjeme, denimo objektivno nezmožnost prihoda ali nevarnost okužbe, presodi in dokumentira zdravnik. Pregled neposredno pred prvim predlogom ni zahtevan pri takojšnjem predlogu zaradi recidiva ali preseženih 80 delovnih dni v breme delodajalca. Pri negi zahteva po pregledu pred prvim predlogom ne velja; druga pravila se smiselno uporabljajo za pregled osebe, ki potrebuje nego.
Če je potrebno podaljšanje v pristojnosti imenovanega zdravnika, osebni zdravnik predlog praviloma posreduje vsaj pet dni pred iztekom odobrene odsotnosti; pri recidivu takoj. Poskrbite, da bo imel pravočasno dokumentacijo. Ob zaključku uredite potrdilo in obvestite delodajalca o vrnitvi. Pravila OZZ, 231.b, 233. in 235. člen.
Kdo odloča in kako zahtevati presojo
Pri lastni bolezni ali poškodbi praviloma odloča osebni zdravnik do 30 koledarskih dni, nato imenovani zdravnik ZZZS. Slednji odloča tudi v nekaterih primerih zgodnejšega bremena ZZZS. Nega, spremstvo in izolacija imajo posebna pravila pristojnosti. O pritožbi zoper odločbo imenovanega zdravnika odloča zdravstvena komisija ZZZS.
Zaposleni ali delodajalec lahko zahtevata presojo ocene osebnega zdravnika v treh delovnih dneh od seznanitve z oceno. Zoper odločbo imenovanega zdravnika se lahko pritožita v petih delovnih dneh od vročitve. To sta različni pravni sredstvi. Med presojo se zaposleni ravna po oceni osebnega zdravnika, po vročitvi odločbe pa po njenem izreku; pritožba izvršitve ne zadrži. Pravna podlaga so 80.–82. člen ZZVZZ ter 234., 238. in 239. člen Pravil OZZ. Nadaljnje sodno varstvo in pouk o njem preverite v prejeti odločbi. ZZZS o postopku in pravnih sredstvih.
eBOL potrjuje odsotnost eNR določa ravnanje
eBOL je elektronsko potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela. Je obračunsko dokazilo o razlogu in obdobju odsotnosti. Osebni zdravnik ga izda ob zaključku, ob ustrezni spremembi med odsotnostjo in ob koncu koledarskega meseca, če odsotnost traja naprej. Izdaja ob koncu meseca ni samodejna: zaposleni se mora o njej dogovoriti z zdravnikom in preveriti pravilnost podatkov.
Delodajalci, vpisani v Poslovni register Slovenije, eBOL praviloma prevzamejo prek SPOT ali podprtega vmesnika. Zaposleni ga lahko preveri v zVEM in mu ga običajno ni treba nositi v papirni obliki. Za tehnične izpade in nekatere delodajalce zunaj registra veljajo izjeme. ZZZS o izdaji in dostopu do eBOL; Pravila OZZ, 229., 230. in 232. člen.
eNR je elektronsko navodilo o ravnanju med zadržanostjo od dela. Osebni oziroma nadomestni zdravniki ga izdajajo od 1. julija 2026, ob začetku odsotnosti in ob spremembi navodil ali razloga. Zaposleni ga vidi v zVEM, upravičena oseba delodajalca pa na portalu SPOT. Za eNR je treba urediti ustrezno pooblastilo; dostop prek vmesnika za eBOL ne pomeni tudi dostopa do eNR. Če zaposleni nima ustreznega elektronskega dostopa, si mora pisna navodila pridobiti pri zdravniku.
Imenovani zdravnik in zdravstvena komisija eNR ne izdajata, temveč ravnanje določita v odločbi. Za spremstvo, darovanje krvi in sobivanje se eNR ne izdaja. Informativni podatki na eNR ne nadomestijo končnih obračunskih podatkov eBOL oziroma druge predpisane listine. ZZZS o eNR in SPOT o dostopu delodajalca.
Kdo izplača nadomestilo in kdo nosi strošek
Zaposlenemu nadomestilo praviloma obračuna in izplača delodajalec, tudi ko gre strošek v breme ZZZS. V slednjem primeru delodajalec po izplačilu vloži zahtevek za povračilo oziroma refundacijo. Prehod v breme ZZZS zato običajno ne pomeni, da zaposleni od tedaj prejema nakazilo neposredno od zavoda.
Pri bolezni in poškodbi zunaj dela nadomestilo po 137. členu ZDR-1 praviloma bremeni delodajalca do 30 delovnih dni posamezne odsotnosti, skupaj največ 80 delovnih dni za posameznega zaposlenega pri istem delodajalcu v koledarskem letu. Nadomestilo se nato ob izpolnjenih pogojih krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če je doseženih letnih 80 delovnih dni lastnega bremena, lahko breme ZZZS nastopi že z 81. delovnim dnem. Izkazati je treba že plačane dneve in zagotoviti ustrezno odločitev imenovanega zdravnika.
Posebnost je recidiv: dve ali več zaporednih odsotnosti zaradi iste bolezni ali iste poškodbe zunaj dela, pri katerih gre za odsotnosti do 30 delovnih dni, med njimi pa je manj kot deset delovnih dni prekinitve. Ob izpolnjenih pogojih nadaljnja odsotnost po prekinitvi bremeni ZZZS že od začetka; potreben je ustrezen postopek pri imenovanem zdravniku. Nova odsotnost ali podobna težava sama zase še ne dokazujeta recidiva.
Tudi pri običajni poškodbi pri delu ali poklicni bolezni prvih 30 delovnih dni praviloma bremeni delodajalca. Letna omejitev 80 dni za ta razloga ne velja. Poseben primer so poškodbe pri dejavnostih iz 18. člena ZZVZZ, za katere veljajo drugačna pravila. Nega, odrejena izolacija in določeni drugi razlogi imajo breme ZZZS od prvega delovnega dne. Pravne podlage: ZDR-1, 137(3) in (4); ZIUZDS, 33. člen; pravilnik o refundaciji, 2. člen; uradni pregled pogojev ZZZS.
30 koledarskih dni praviloma razmejuje pristojnost zdravnikov, 30 delovnih dni pa pri običajni bolezni breme delodajalca in ZZZS. Obračun zajema ure, ko bi zaposleni po svojem razporedu moral delati. Razmejitve zato ne pretvarjajte v splošnih »šest tednov« za vse razporede.
Kako se določi osnova in odstotek nadomestila
Pri lastni bolezni ali poškodbi zunaj dela v breme delodajalca zakonsko nadomestilo znaša 80 odstotkov plače preteklega meseca za polni delovni čas. Uporabi se pravilno določena urna osnova in število ur upravičene odsotnosti. Preveriti je treba tudi morebitno ugodnejšo kolektivno pogodbo ali drugo veljavno podlago. Splošna trimesečna osnova iz 137(7) ZDR-1 zato ni avtomatična osnova za ta dva razloga; zanju velja posebni 137(8) člen.
Za nadomestilo v breme ZZZS se praviloma uporabijo plače in nadomestila, izplačana v prejšnjem koledarskem letu, oziroma ustrezna osnova za plačilo prispevkov. Pri odsotnosti, začeti v letu 2026, je to praviloma leto 2025. Pomembno je leto izplačila upravičenega prejemka. Če podatkov za celo prejšnje leto ni ali zaposleni še ni imel plače, veljajo posebna pravila. Regres za letni dopust, povračila stroškov, bonitete in drugi izključeni prejemki ne sodijo samodejno v osnovo. ZIUZDS, 34. člen, ter pravilnik o refundaciji, 26.–29. in 31.–33. člen.
Pri dejanskem obračunu se upravičeni prejemki za osnovo delijo s pripadajočimi urami; upoštevajo se tudi predpisana pravila valorizacije. Starejša osnova se uskladi, če so izpolnjeni pogoji, praviloma od marca. Za odsotnost v letu 2026 z osnovo iz leta 2025 zgolj zaradi prehoda v novo leto ne uporabite poljubnega valorizacijskega količnika.
Pri nekaterih razlogih se odstotek zviša po prvih 90 koledarskih dneh zadržanosti v breme ZZZS. Pri običajni bolezni je praviloma 80 odstotkov, nato 90; pri poškodbi zunaj dela 70, nato 80. Teh 90 dni ne štejemo avtomatično od prvega dne začetne odsotnosti v breme delodajalca. Pri negi ostane 80 odstotkov, pri poškodbi pri delu in poklicni bolezni 100. ZZVZZ, 31. člen, in razlaga ZZZS o odmernem odstotku.

Spodnja in zgornja omejitev nista prispevna osnova
Pri nadomestilu v breme ZZZS je treba preveriti spodnjo omejitev, zgornjo omejitev glede na plačo, ki bi jo zaposleni prejel, če bi delal, in absolutno zgornjo omejitev 2,5-kratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji. Spodnja omejitev za celomesečno obveznost v letu 2026 praviloma znaša 889,13 EUR bruto, to je 60 odstotkov minimalne plače; za zavarovanca z nižjo prispevno osnovo velja zakonska izjema. Za del meseca se omejitve pravilno preračunajo na ure.
Najnižja mesečna osnova za prispevke zaposlenega pa za izplačila od 1. marca 2026 do 28. februarja 2027 znaša 1.521,62 EUR. Nadomestilo je lahko nižje, prispevke od razlike pa je treba pravilno obračunati. Minimalna plača, najnižje nadomestilo in najnižja prispevna osnova so različne kategorije. ZZZS o omejitvah; FURS o najnižji prispevni osnovi.
Primerjava najpomembnejših razlogov odsotnosti
Tabela velja za zaposlene brez posebnega statusa in prikazuje zakonsko izhodišče. A pomeni plačo preteklega meseca za polni delovni čas po 137(8) ZDR-1; B povprečje po 137(7) ZDR-1, praviloma zadnjih treh mesecev; C osnovo ZZZS, praviloma iz upravičenih izplačil prejšnjega koledarskega leta. Pri ZZZS veljajo omejitve in po potrebi valorizacija. Višja pripadajoča delovnopravna pravica še ne pomeni višje refundacije.

Nega otroka in odsotnost za del delovnega časa
Nega otroka pomeni, da zaposleni zaradi potrebne nege ne more opravljati svojega dela. O njej praviloma odloča otrokov osebni zdravnik. Pravico lahko ob izpolnjenih pogojih uveljavlja upravičeni negovalec, na primer starš; za isto nego ne moreta hkrati prejemati nadomestila oba starša. Preveri se tudi, ali nego lahko zagotovi drugi starš brez odsotnosti z dela. Sam status brezposelnosti ali upokojitve drugega starša ne nadomesti presoje njegove dejanske zmožnosti zagotavljanja nege.
Osnovno trajanje je praviloma do 10 koledarskih dni za otroka od sedmega leta dalje ter do 20 koledarskih dni za otroka, mlajšega od sedmih let, oziroma starejšega otroka z zakonsko opredeljenimi težjimi oviranostmi. Imenovani zdravnik lahko ob ustreznih pogojih podaljša pravico do skupaj 20 oziroma 40 koledarskih dni. Za hujša zdravstvena stanja obstajajo dodatne izjeme. Pravica do nege otroka je praviloma vezana na njegovo mladoletnost; Pravila OZZ urejajo tudi posebno skrbništvo zaradi zdravstvenega stanja, nastalega pred polnoletnostjo. Nadomestilo se izplača za ure upravičene odsotnosti po razporedu, ne za vse koledarske dni trajanja nege. ZZVZZ, 30. člen; Pravila OZZ, 138. in 139. člen; pogoji ZZZS.
Spremstvo na pregled in sobivanje v bolnišnici ali zdravilišču sta ločeni pravici. Potrebujeta ustrezno podlago oziroma potrdilo in se ne obračunata avtomatično kot nega.
Zadržanost je lahko odobrena samo za del delovnega časa. Če je zaposleni po odločbi zmožen delati štiri ure od predvidenih osmih, se štiri opravljene ure obračunajo kot delo, preostale štiri kot nadomestilo z ustreznim razlogom in bremenom. Upoštevati je treba natančen izrek odločbe in razpored, ne samovoljno spreminjati obsega dela. ZDR-1, 137(9), in pravilnik o refundaciji, 6(4) ter 31.–33. člen.
Delo od doma ne nadomesti ugotovljene nezmožnosti za delo. Če je zaposleni za celotno delovno obveznost upravičeno zadržan, mu delodajalec za iste ure ne sme hkrati odrejati rednega dela. Za morebitno spremenjeno delazmožnost je potrebna ustrezna medicinska presoja, za organizacijo dela pa zakonita delovnopravna ureditev.
Kaj delodajalec zahteva z refundacijo
Za nadomestilo v breme ZZZS delodajalec pripravi pravilen obračun, ga izplača zaposlenemu in odda zahtevek za posamezni koledarski mesec. Delodajalci v Poslovnem registru vlagajo zahtevke elektronsko prek SPOT ali podprte povezave iz programa za plače. eBOL sam po sebi še ni zahtevek za povračilo.
ZZZS ob izpolnjenih pogojih povrne zakonsko obračunani bruto I, ustrezne prispevke delodajalca in upravičene prispevke od razlike do najnižje prispevne osnove. Bruto I je nadomestilo pred odtegljaji zaposlenega; bruto II pomeni bruto I skupaj s prispevki delodajalca. Upoštevati je treba tudi oprostitve oziroma posebna povračila prispevkov. Razlika zaradi višje pravice po kolektivni pogodbi in stroški nadomeščanja zaposlenega niso samodejno refundacija ZZZS. Po aktualnem pojasnilu ZZZS je rok za nakazilo refundacije 30 dni od prejema popolnega zahtevka. Pravilnik o refundaciji, 3., 5.–8., 12. in 16.–17. člen; navodila ZZZS.
Prehrana, prevoz in druga povračila stroškov se presojajo posebej po ustreznih pravilih. Niso sestavni del urne osnove ZZZS. Pri preverjanju dokumentacije pomaga razlaga povračil stroškov in pogostih napak v praksi.
Trije primeri bruto izračuna
Vsi primeri so hipotetični. Zaposleni je star 40 let, zavarovan iz zaposlitve za polni čas, dela od ponedeljka do petka po osem ur in nima posebnega statusa. Pogodba za nedoločen čas traja več kot dve leti; ni posebnih oprostitev prispevkov. Predpostavimo, da zavezujoča kolektivna pogodba, pogodba o zaposlitvi ali druga podlaga ne zagotavlja ugodnejšega nadomestila. Pri lastni bolezni v letu ni predhodnih odsotnosti, ki bi sprožile omejitev 80 dni ali recidiv. Odsotnosti so pravočasno in pravilno ugotovljene, eBOL ter odločbe urejeni.
Pri ZZZS je uporabljena pravilno ugotovljena urna osnova iz upravičenih prejemkov in ur leta 2025, 11,50 EUR; za obravnavana obdobja ne potrebuje valorizacije. Urna plača, ki bi jo zaposleni prejel za delo, znaša 12,50 EUR. Preostale predvidene ure v posameznem mesecu so opravljene in plačane po tej urni postavki. Spodnja in zgornja omejitev v prikazanih primerih rezultata ne spremenita. Celomesečni bruto obračuni skupaj z opravljenim delom presegajo najnižjo prispevno osnovo 1.521,62 EUR; zato dodatnih prispevkov od razlike ni.
Vhodni osnovi sta predpostavki, ne zakonski tarifi. Denarni zneski so zaokroženi na cent, pri prispevkih vsaka vrsta posebej. Redni prispevki delodajalca znašajo v teh primerih skupaj 17,10 odstotka: 8,85 odstotka PIZ, 6,56 odstotka za zdravstvo, 0,53 odstotka za poškodbe pri delu, 0,10 odstotka za starševsko varstvo, 0,06 odstotka za brezposelnost in 1 odstotek za dolgotrajno oskrbo. FURS, Brošura o plačevanju prispevkov, 16. izdaja, maj 2026, poglavje 2.2.
Primer 1 Pet delovnih dni lastne bolezni
Zaposleni je zaradi bolezni odsoten od ponedeljka, 7. septembra, do petka, 11. septembra 2026. To je pet delovnih dni oziroma 40 ur. Pravilno določena urna osnova po 137(8) ZDR-1 znaša 12,50 EUR. Predpostavimo, da izhaja iz avgustovske plače 2.100 EUR za polno obveznost 168 ur, brez drugih sestavin, ki bi izračun spremenile.
40 ur × 12,50 EUR × 80 % = 400,00 EUR bruto nadomestila.
Celotna odsotnost bremeni delodajalca. Prispevki delodajalca od tega dela znašajo 68,40 EUR; neposredni strošek tega nadomestila s temi prispevki je 468,40 EUR. Refundacije za teh pet dni ni. Nadomestilo je vključeno v septembrski obračun, ki ga delodajalec po predpostavljenem plačilnem dnevu izplača 15. oktobra 2026.
Znesek 400 EUR je samo bruto nadomestilo za 40 odsotnih ur. Ni celotna septembrska plača niti neto nakazilo. Podlaga za 80 odstotkov je 137(8) ZDR-1; morebitna ugodnejša veljavna ureditev bi primer spremenila.
Primer 2 Daljša bolezen in prehod v breme ZZZS
Neprekinjena odsotnost zaradi bolezni traja od 6. julija do 4. septembra 2026. Po navedenem razporedu zajame 45 delovnih dni oziroma 360 ur, skupaj 61 koledarskih dni. Marijino vnebovzetje 15. avgusta je v soboto. Sedemnajsti avgust je praznik, ki ni dela prost dan, zato ostane delovni dan. Preverjena je ureditev praznikov, veljavna v času primera. ZPDPD, 1.–3. člen.
Trideseti delovni dan odsotnosti je 14. avgust, enaintrideseti pa 17. avgust. Delodajalčevo breme je zato 240 ur, breme ZZZS 120 ur. Za delodajalčevo breme predpostavimo pravilno osnovo 12,50 EUR iz plače preteklega meseca ob začetku odsotnosti; za ZZZS pravilno osnovo 11,50 EUR iz leta 2025. Odstotek je v obeh delih 80, saj so vsi dnevi v breme ZZZS še znotraj prvih 90 koledarskih dni tega bremena.

Zaposlenemu vse nadomestilo obračuna in izplača delodajalec. Ob predpostavljenem plačilnem dnevu 15. v mesecu je julijski del vključen v izplačilo 17. avgusta 2026, ker je 15. avgust dela prost dan; avgustovski v izplačilo 15. septembra, septembrski pa 15. oktobra 2026. To so datumi izplačila mesečnih obračunov, ne datumi nakazil refundacije. Plačilni dan in premik na naslednji delovni dan ureja 134. člen ZDR-1.

Pri delu v lastno breme znašajo bruto nadomestila 2.400 EUR in pripadajoči prispevki delodajalca 410,40 EUR, skupaj 2.810,40 EUR. Skupni bruto II prikazane odsotnosti je 4.103,18 EUR. Po priznani refundaciji 1.292,78 EUR ostane navedenih 2.810,40 EUR. V tem ni rednega dela preostanka mesecev, stroškov nadomeščanja ali drugih stroškov podjetja. ZZZS ne povrne avtomatično celotnega stroška, ki ga podjetju povzroči odsotnost.
Ta primer pokaže tudi razliko med pristojnostjo in financiranjem: 30. koledarski dan je že 4. avgust, zato o nadaljevanju od 5. avgusta odloča imenovani zdravnik. Breme pa na ZZZS preide šele 17. avgusta. Podlaga so 137. člen ZDR-1, 80.–81. člen ZZVZZ ter 2., 16. in 31. člen pravilnika o refundaciji.
Primer 3 Pet delovnih dni nege osemletnega otroka
Zaposleni neguje osemletnega otroka od 14. do 18. septembra 2026, pet delovnih dni po osem ur. Predpostavimo, da otrok potrebuje nego, da zaposleni nego dejansko zagotavlja, da drugi starš zaradi svoje delovne obveznosti zanjo ne more poskrbeti in da iste pravice za isto obdobje ne uveljavlja druga oseba. Otrokov osebni zdravnik nego pravilno odobri; ni potrebe po podaljšanju prek osnovnih desetih koledarskih dni. Urejena sta tudi potreben pregled otroka in ustrezno potrdilo.
Uporabi se pravilno določena osnova ZZZS 11,50 EUR na uro in 80-odstotni odmerni odstotek:
40 ur × 11,50 EUR × 80 % = 368,00 EUR bruto nadomestila.
Celotnih 40 ur bremeni ZZZS od prvega delovnega dne. Delodajalec jih vključi v septembrski obračun, izplačan 15. oktobra 2026, in po izplačilu vloži zahtevek. Ob navedenih predpostavkah prispevki delodajalca znašajo 62,93 EUR, upravičena refundacija pa 430,93 EUR. Pri lastni bolezni bi teh pet dni praviloma bremenilo delodajalca, uporabila pa bi se drugačna osnova, kot kaže prvi primer. ZZVZZ, 29.–31. člen; Pravila OZZ, 138.–139. člen; pravilnik o refundaciji, 2. in 16. člen.
Kako brati zneske: bruto nadomestilo, prispevki delodajalca, refundacija in nakazilo zaposlenemu so različne postavke. Delodajalec pri mesečnem obračunu odtegne prispevke zaposlenega, akontacijo dohodnine in druge predpisane obveznosti. Neto nakazila za posamezen primer brez celotnega mesečnega obračuna, olajšav in drugih podatkov ni mogoče zanesljivo določiti. Zato ga primeri ne prikazujejo.
Dovoljena ravnanja izhajajo iz konkretnih navodil
Zaposleni mora upoštevati pisna navodila pristojnega zdravnika oziroma odločbo imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije. Za različne zdravstvene okoliščine in za nego niso nujno dovoljena enaka ravnanja. Dovoljen sprehod enemu zaposlenemu ne pomeni, da je dovoljen vsakomur. Tudi dovoljenje za gibanje v kraju samo po sebi ne pomeni dovoljenja za odhod kamorkoli.
Če posebnega dovoljenja ni, velja izhodišče zadrževanja na ustreznem naslovu prebivališča z izjemami iz predpisov, denimo zaradi zdravstvenih storitev. Naslov, kjer boste med odsotnostjo, pravilno sporočite zdravniku. Za bivanje drugje in dodatne aktivnosti uredite ustrezno dovoljenje. Kraj prebivališča pomeni naselje, s posebno razširitvijo na najbližje naselje, če doma ni potrebnih osnovnih ali neodložljivih storitev; to ni splošno dovoljenje za vse izhode. ZDIUPZ, 22. člen, in pravilnik o navodilih, 2.–4. člen.
Pri lastni bolezni ali poškodbi je za odhod v drugo državo praviloma potrebna odobritev imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije ZZZS, tudi če odsotnost še vodi osebni zdravnik. Predvideni odhod mora biti upravičen in ne sme negativno vplivati na zdravstveno stanje. Samo dovoljenje osebnega zdravnika za sprehode tega ne nadomesti. Za zdravljenje, že odobreno z odločbo ZZZS, ter določene položaje čezmejnih prebivalcev veljajo posebnosti. ZZZS o odhodu v tujino; ZDIUPZ, 22(1) in (2).
Pri negi je pomembna dodatna razlika: po navodilih ZZZS omejitve gibanja negovalca veljajo v času, ko je zaradi nege zadržan od dela. Zunaj njegovega delovnega časa teh omejitev ni in za ta čas tudi ni potrebna odobritev odhoda v tujino. Med upravičeno odsotnostjo pa mora biti nega dejansko zagotovljena. To pravilo ne velja avtomatično za bolnega zaposlenega. ZZZS, preglednica navodil o ravnanju, junij 2026.

Nadzor in dostop do podatkov
Laični nadzor ZZZS po 24. členu ZDIUPZ je namenjen preverjanju ravnanja med odsotnostjo zaradi bolezni ali poškodbe v času bremena ZZZS. Nadzornik se izkaže s službeno izkaznico, preverja spoštovanje navodil in nima pravice do vpogleda v celotno zdravstveno dokumentacijo. Če zavarovanca ob obisku ni, lahko ta v treh delovnih dneh od obiska pojasni razloge odsotnosti in predloži dokazila. Odsotnost od doma zato sama po sebi še ne pove, ali je bila kršitev storjena. Podrobnejši postopek ureja pravilnik o laičnem nadzoru, veljaven od 23. aprila 2026.
Delodajalec lahko v zakonitih mejah preverja spoštovanje delovnih obveznosti in za ustrezno opredeljen nadzor pisno pooblasti licenciranega detektiva. Detektiv ne odloča o zdravstveni delazmožnosti. Njegova upravičenja imajo zakonske meje, zlasti glede zasebnosti in načina zbiranja podatkov. ZDD-2, 33.–40. člen.
Za organizacijo dela, obračun in zakonit nadzor je delodajalec upravičen do potrebnih podatkov o obdobju in splošnem razlogu zadržanosti ter navodilih o ravnanju. To ne vključuje diagnoze ali celotne zdravstvene dokumentacije. Dostop do eBOL in eNR omejite na pooblaščene osebe, ki ga potrebujejo za delo. ZDR-1, 48. člen; ZDIUPZ, 22(3); neobvezujoče mnenje Informacijskega pooblaščenca št. 07121-1/2023/1608 z dne 22. 12. 2023.
Zadržanje izplačila odvzem pravice in odpoved imajo različne pogoje
Zadržanje nadomestila pomeni začasno ustavitev izplačevanja, na primer zaradi neupravičene neudeležbe na zahtevanem pregledu ali oviranja laičnega nadzora. ZZZS o tem odloči; ko so razlogi odpravljeni, se zadržano nadomestilo izplača za upravičeno obdobje. To ni enako dokončnemu odvzemu. ZZVZZ, 35. člen, in Pravila OZZ, 147. člen.
Odvzem po 18. členu ZDIUPZ velja pri opravljanju pridobitnega dela in pri kršitvah pisnih navodil o ravnanju. Pri prvi kršitvi navodil v petletnem obdobju se nadomestilo ne odvzame, ZZZS pa kršitev ugotovi z odločbo in jo evidentira. Pri naslednji kršitvi v tem obdobju nadomestilo ne pripada od dneva ugotovljene kršitve do konca odsotnosti, največ za 30 koledarskih dni. Izjema za prvo kršitev ne velja za pridobitno delo. Zakon odvzem opredeljuje v višini neto nadomestila.
Po aktualnem pojasnilu ZZZS pri zaposlenem, ki mu nadomestilo v breme zavoda izplačuje delodajalec, ZZZS delodajalcu prizna polno upravičeno refundacijo, neto nadomestilo pa terja od zaposlenega. Delodajalec naj zato na podlagi samega suma ne izvede lastnega »kazenskega« odbitka pri plači. ZDIUPZ, 18. člen, ter ZZZS o odvzemu, zadržanju in vračilu nadomestila.
Delovnopravne posledice se presojajo posebej. Kršitve navodil, pridobitno delo ali nedovoljen odhod iz kraja bivanja med odsotnostjo zaradi bolezni ali poškodbe so lahko razlog za izredno odpoved po 110(1), osmi alineji, ZDR-1. Ugotovljen razlog še ne pomeni avtomatične zakonite odpovedi: preveriti je treba dokaze, pravočasnost, možnost zagovora in pogoj, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Izjema za prvo kršitev pri odvzemu ZZZS ne pomeni avtomatične oprostitve delovnopravne odgovornosti. ZDR-1, 85(2), 109. in 110. člen.
Kaj velja za samostojne podjetnike in posebne položaje
Pri s. p., zavarovanem iz samozaposlitve, običajna lastna bolezen praviloma prvih 30 delovnih dni še ne daje denarnega nadomestila iz ZZZS. Od 31. delovnega dne ob izpolnjenih pogojih nadomestilo izplačuje ZZZS neposredno. Za letno omejitev, recidiv in razloge v breme ZZZS od začetka veljajo ustrezne posebnosti; ne velja, da mora s. p. pri vsaki vrsti odsotnosti najprej čakati 30 dni. Osnova izhaja iz pravil za njegove zavarovalne osnove, zato prihodki dejavnosti niso avtomatično osnova za nadomestilo.
Za samozaposlene v registru, zavarovane po podlagah 005 in 019, je od 1. aprila 2026 obvezna elektronska vloga prek SPOT. eBOL sam ne sproži nakazila. Urediti je treba vlogo in pravilen obračun prispevkov OPSV za mesec odsotnosti, podatke za obračun pa ZZZS pridobi od FURS. Prispevke za čas svojega bremena samozaposleni ureja sam; ob izplačilu nadomestila ZZZS obračuna in nakaže pripadajoče davke in prispevke ter preostanek nakaže zavarovancu. Po uradnem pojasnilu je rok za izplačilo 15 dni od popolne vloge in vseh potrebnih podatkov, ob upoštevanju zaključenega mesečnega obdobja. ZZZS o samostojnih zavezancih in postopek na SPOT.
Pri dejavnosti ob zaposlitvi oziroma tako imenovanem popoldanskem s. p. zavarovalna podlaga ni enaka samozaposlitvi. Dodatno odprta dejavnost sama ne ustvari drugega nadomestila. Tudi osebno pridobitno delo prek te dejavnosti med bolniško je treba presojati po pravilih zadržanosti in 18. členu ZDIUPZ; registracija dejavnosti ni dovoljenje za delo med odsotnostjo. FURS o zavarovanju samozaposlenih in postranskem poklicu, poglavje 3.
V javnem sektorju je treba preveriti zavezujočo kolektivno pogodbo in posebne predpise. Odstotkov zasebnega delodajalca zato ne prenašamo na vse javne uslužbence. Tudi kadar zaposlenemu pripada višje nadomestilo, se refundacija presoja po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pri zaposlitvi v tujini, napotitvi ali prebivanju čez mejo je treba najprej ugotoviti državo pristojnega zavarovanja in veljavna pravila dokazovanja; ta vodnik teh položajev ne rešuje v celoti.
Bolniška odsotnost in prenehanje zaposlitve
Sama upravičena odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe oziroma nege ni utemeljen razlog za redno odpoved. To pa ne preprečuje vsakega drugega zakonitega prenehanja. Pogodba za določen čas lahko na primer preneha s potekom dogovorjenega časa. Pri odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti velja posebno pravilo: če je zaposleni ob koncu odpovednega roka še odsoten zaradi lastne bolezni ali poškodbe, se prenehanje praviloma premakne do konca take odsotnosti, največ za šest mesecev po izteku odpovednega roka. Varstvo ne velja v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca. ZDR-1, 79., 90. in 116. člen.
Če delovno razmerje preneha med že trajajočo zadržanostjo, lahko zaposleni ob izpolnjenih pogojih prejema nadomestilo še največ 30 koledarskih dni po prenehanju. Pri poškodbi pri delu ali poklicni bolezni lahko pravica traja do ponovne delazmožnosti. Potrebni so odločitev imenovanega zdravnika oziroma komisije, ureditev zavarovanja in vloga za izplačilo; nakazilo se ne nadaljuje samodejno. To ni splošna pravica za vsako nego ali vsako novo bolezen po koncu zaposlitve. ZZVZZ, 34. člen, in navodila ZZZS po prenehanju zaposlitve.
Kaj naj manjši delodajalec preveri v dokumentaciji
- Ali zaposleni vedo, komu in kako sporočijo odsotnost ter spremembo njenega trajanja.
- Ali so eBOL, odločbe, razlog zadržanosti in ure v evidencah medsebojno usklajeni.
- Ali se ločeno spremljajo 30 koledarskih dni pristojnosti, delovni dnevi bremena, letnih 80 dni in pogoji recidiva.
- Ali je preverjena dejansko zavezujoča kolektivna pogodba in morebitna ugodnejša pravica.
- Ali sta osnovi za lastno breme in breme ZZZS dokumentirani z ustreznimi prejemki ter urami in so preverjene omejitve.
- Ali so bila nadomestila izplačana, refundacije oddane ter morebitne napake ali razveljavitve eBOL ustrezno popravljene.
- Ali imajo do eBOL in eNR dostop samo ustrezno pooblaščene osebe in se zdravstveni podatki ne zbirajo širše, kot je potrebno.
- Ali sta ob poškodbi pri delu urejena ustrezna prijava in preverjanje preventivnih ukrepov. Pri tem pomaga vodnik o varnosti in zdravju pri delu ter oceni tveganja.
Tak pregled je izhodišče za urejeno vodenje odsotnosti. Pri konkretnem spornem obračunu, recidivu, kršitvi navodil ali prenehanju zaposlitve je treba pregledati tudi dejanske listine in podlage posameznega zaposlenega.









