Številni poslovni ljudje in uslužbenci so vezani na prevoz – bodisi do delovnega mesta bodisi opravljajo svoje delo na terenu in pri tem uporabljajo lastno vozilo za službene namene. Stroški prevoza so lahko pomembno visoki in se včasih komajda pokrijejo z odobrenim nadomestilom za stroške.
Če se npr. vozite na delo preko mestnega središča in vam je priznana kilometrina v znesku 0,18 € za prevoženi kilometer, delodajalec oz. računovodstvo pri obračunu praviloma upošteva po GPS svetovano relacijo. Ta je najkrajša, ne pa nujno najbolj ugodna glede porabe časa in goriva. Če tako prevozite v prometni konici 7 km v vsako smer, torej 14 skupaj, in vaš bencinsko gnani avto srednjega razreda pri tem popije 12 l goriva na 100 km, znese to za 4 tedne 280 km x 0,18€ = 50,40 €. Porabljeno gorivo pa znaša 42,47 € … Seveda zgolj gorivo, brez parkirnine, če jo morate sicer plačevati. Kje je še amortizacija vozila, stroški vzdrževanja in popravil, pa registracija, cestnine, davki, zavarovanje itd. Bolj natančen izračun za prav vaš avto lahko opravite – če seveda poznate številke – na spletni strani: http://focus.si/kaj-delamo/programi/mobilnost/izracun-stroskov-avtomobila/ . Upoštevaje tabelo »cum grano salis« pri stroških (upoštevajte tudi, koliko dni na leto dejansko uporabljate avto) vas bo verjetno zabolelo pri srcu, ko boste videli, kakšno razkošje (prej strošek) je vaš avto. Nekateri izračuni kažejo, da npr. vstopni renault clio stane okroglih 9000 €, po petih letih in 20.000 prevoženih km letno pa skupni stroški znašajo že blizu 30.000 €! (Pri čemer profitira edino država.)
Da je avtomobil parkiran 22 ur dnevno, potrebujemo kakšnih 80 kvadratnih metrov prostora (20 za parkiranje, 20 manipulativnih površin in to doma in v bližini delovnega mesta). Skratka cela vrsta nelogičnosti. Žal pa je Slovenija tako urbanistično nespretno zasnovana, da javnega prevoza ne moremo narediti učinkovitega in cenovno sprejemljivega. Zato v vsaki družini resnično potrebujemo eno veliko, težko kovinsko škatlo, da zagotovimo nemoteno družinsko obratovanje. Ampak ali res potrebujemo drugi ali celo tretji avtomobil?
Če upoštevamo mesečne stroške avtomobila, bi se nam verjetno veliko bolj izplačala kombinacija raznih prevozov, kot lastništvo drugega avtomobila. Izračunajte, kolikokrat se bi za 400 evrov (kot je povprečni mesečni strošek lastništva avtomobila) lahko peljali s taksijem. Za koliko dni lahko najamete rent-a-car? V kombinaciji za drugimi prevoznimi možnostmi (takrat in tam, kjer je to mogoče), kot so avtobus, kolo in pešačenje, bi lahko privarčevali veliko denarja, ob tem pa ne bi ne vem kako trpela vaša lenoba …
Ob tem pa je zdaj v Ljubljani vse bolj razvita tudi souporaba avtomobila »Car-sharing«. Še ena od možnosti, ki se vam ponuja za znižanje stroškov lastnega avtomobila. Avant2go, kot se storitev Avantcarja imenuje, je tehnološko izredno napredna storitev in 100-odstotno deluje! In je v primerjavi z lastništvom avtomobila precej ugodnejša; plačaš samo takrat, ko potrebuješ in ne še tistih 22 ur zraven! Primož Lemež
Kakšne so pa alternative?
AVTOBUS – ja, ste že pozabili, kako je to, mar ne? Ni vam, »da bi se drenjali po umazanih avtobusih in se cijazili od postaje do postaje.« No, vredno je poskusiti, saj se stvari spreminjajo! Avtobusi so vse bolj sodobni, večinoma udobni, tudi vse bolj čisti; multimedijsko so povezani s svetom, med potovanjem spoznavate nove ljudi ali srečate tiste, ki ste jih že skoraj pozabili, spoznate paralelni svet prevozov brez skrbi, brez nevarnosti v prometu zase in za druge, brez odgovornosti, … Lahko berete, telefonirate ali pošiljate sms-je, pišete itd.
VLAK – seveda, današnji vlaki so hitri, čisti in udobni in vam lahko zmanjšajo čas vožnje za 2-3 krat, saj ne stojijo na križiščih in v gneči, pa še cenejši so; vse ugodnosti iz točke a) pa so tudi pri prevozu z vlakom; v bližini mest je vlak neke vrste metro! Edino pogoste zamude (in pogosto brez pojasnila oz. opravičila) so njihov minus.
Glede obojih lahko opažamo, da se ljudje dejansko preusmerjajo v vožnjo z javnim promet, saj so parkirišča okoli železniških in končnih avtobusnih postaj na vpadnicah v mesto čez dan večinoma zasedena.
Slovenija je ena izmed tistih držav, kjer je službeni avtomobil prek dohodnine, najbolj obdavčen, kar 1,7% obdavčitev glede na neamortizirano vrednost avtomobila! Dražji kot je avtomobil, višja je ta obdavčitev. Ne glede na to, da gre za veliko neumnost in populizem politike, se ne splača goljufati, kajti pri teh stvareh so dacarji izredno strogi in natančni. Tako si morate izračunati, ali se vam bolj splača imeti lasten avtomobil in podjetju zaračunavati potne stroške za službene poti, ali je res bolje imeti služben avtomobil. Seveda pa je treba izračun narediti na obeh straneh; na strani podjetja in na strani zaposlenih. Primož Lemež
SKUPINSKE VOŽNJE – delitveno gospodarstvo je na pohodu že nekaj časa. Danes pelje Janez, jutri Urška, avto je poln in stroški se delijo. Novonastalih samoiniciativnih parkirišč v bližini priključkov na avtoceste je precej.
KOLESARSTVO je zanimiv, aktiven in tudi lepši način potovanja, kadar ni zares mraz ali deževno, čeprav je to bolj predsodek južnejših evropskih držav, saj se npr. Nizozemci ali Danci veselo podijo na kolesih v pelerinah. Zadnji kilometri, kjer pustite vozilo, pa do delovnega mesta z javnim-sposojenim kolesom ali zložljivim iz prtljažnika. Da občutite okolico, vonjate pokošeno travo ali cvetoče akacije, pozdravljate znance in je rečete kako besedo… Če ne zmorete napornega pedaliranja, si omislite kolo s pomožnim električnim motorjem (pedelec), ki dela čudeže.
SKUTER – V toplejših dneh se mimo prometa odlično in zadovoljno prebijete s skuterjem, čas potovanja se skrajša, parkirnih zadreg in stroškov ni, pa še zabavno je. Le toliko stika z mimoidočimi nimate pod čelado, čelada pa je tudi razlog, da se ženske težje odločijo za motorni dvokolesnik. Potrošnja goriva je manjša (pa spet ne toliko, kot bi bilo pričakovati, če se iz štirisedežnika, ki tehta 1500kg, presedete na enosed s 150kg), praviloma pa povzročajo relativno več onesnaževanja in hrupa. Rešitev je električni skuter, s katerim lahko vozite tudi po conah, ki so prepovedane za motorna vozila, brez hrupa in onesnaževanja, če le dnevna pot ne presega 50 km, čeprav nekateri dosegajo več.
Od brezplačnega parkinga do delovnega mesta se pogosto lahko odpravite tudi peš: za zdravje in nižje stroške in tudi kavo si lahko privoščite spotoma v najljubšem lokalu.
No, če ste vseeno primorani uporabljati avto za prevoz na delo, potem nekaj preverjenih nasvetov, kako zmanjšati stroške kar do 30%.
V tem trenutku se verjetno marsikomu izmed vas najbolj splača kupiti električni avtomobil (če ne gre za službenega zaradi dohodninske obremenitve). Avtomobil je sicer v osnovi precej dražji (kljub subvencijam), vendar pa z energijo in (ne)servisi hitro pridete na pozitivno finančno stran. Upoštevati pa je potrebno še izredno ugodno financiranje Eko sklada (1,3-odstotna letna obrestna mera). Poznam številne ljudi, ki si je plačuje mesečni obrok za e-avtomobil in vso porabljeno energijo samo z nadomestilom, ki ga plačuje delodajalec za prihod na delo! Seveda imajo električni avtomobili tudi pomanjkljivosti, vendar pa, če se dnevno v službo in nazaj vozite med 80 in 150 kilometrov, se vam nakup električnega avtomobila definitivno finančno splača! In v veliki večini meni poznanih primerov delodajalci radi poskrbijo tudi za možnost (brezplačnega) polnjenja električnega avtomobila med delovnim časom! Primož Lemež
Tekoča vožnja – opazujete menjavo luči na semaforjih in pripeljite v zeleno, namesto da na njej speljujete; čim manj stojte pred semaforji; imejte primerno varnostno razdaljo, da lahko absorbirate zaganjajočo se vožnjo nestrpnežev; ne vozite agresivno, ampak tekoče, predvidevajte ravnanje ostalih udeležencev v prometu. Ko veste, da boste morali ustaviti zaradi »dolgega« semaforja ali zapornic daleč pred vami, lahko prestavite v nevtralno in vozilo se samo kotali naprej praktično brez goriva, ampak noga naj bo vseeno na zavori.
Ne speljujete ostro, kar poveča porabo in obrablja gume, niti ne zavirajte ostro, če to ni potrebno in potrudite se predvideti razvoj položaja.
Tekoča in mehka vožnja ne pomeni počasne vožnjo. Vozite, kot bi imeli v prtljažniku ljubega kužka!
Zimske pnevmatike nekoliko povečajo porabo, zato jih poleti zamenjajte.
Tudi pritisk v pnevmatikah je potrebno redno kontrolirati, saj premajhen pomeni pomembno povečanje porabe goriva in zmanjšano varnost, saj je stik avta s cesto (edino preko pnevmatike) slabši, še posebno v ovinkih. (Voznice se običajno preverjanja pritiska ne lotijo, ampak pomislite, kakšen ugled bi si pridobile v moških očeh, če bi si to prej dale od fanta na črpalki to pojasniti in bi demonstrirale to pred moškimi, katerega mnenje o vas vam je pomembno!)
Pozimi se avto najhitreje ogreje med počasno vožnjo z dokaj plina, ne pa na mestu. Neogret motor ima zelo visoko porabo, saj je notranje trenje večje.
Redno kontrolirajte tudi nivo olja v motorju – starejše ko je vozilo, bolj pogoste naj bodo kontrole, vsekakor pa začnite na vsakih 2000km – in naučite se olje dolivati sami, ne da čakate na redni servisni pregled in menjavo.
Ovire na aerodinamičnosti vozila povečajo porabo, npr. strešni prtljažnik, kovček za smuči ali celo odprta okna. Nekaterim se pač ne da snemati navlake s strehe, četudi jo ne rabijo dnevno ali tedensko, zato pa preplačajo svojo lenobo s porabo goriva in tudi hrupom.
Tudi klimatska naprava je požeruh goriva. Če ni nujno potrebno, jo izklopite, pri počasni vožnji raje odprite okna.
Številni avtomobili z znakom sugerirajo vozniku, da naj prestavi v bolj varčevalno prestavo. To velja upoštevati pri enakomerni vožnji brez pospeševanja. Pri prehitevanju pa raje odločno prestavite za eno ali dve prestavi navzdol in pohodite stopalko za plin, saj bo varnejše.
Na srednji razdalji po avtocesti je razlika v pridobljenem času med vožnjo z najvišjo dovoljeno hitrostjo in komaj 10 -15 km nižjo komajda vredna omembe, je pa manjša poraba goriva, manj boste utrujeni in tudi manj boste onesnaževali okolje z izpušnimi plini.
Če nimate tempomata, upoštevajte pravilo, da ko z vozilom dosežete želeno hitrost, nekoliko odvzamete plin: hitrost ne bo padla, poraba pa kar precej.
