Bolniška odsotnost je v Sloveniji praviloma plačana v višini 80 odstotkov osnove, kadar je razlog zanjo običajna bolezen. Pri poškodbi zunaj dela, poškodbi pri delu in drugih razlogih pa veljajo drugačni odstotki. Višina nadomestila je odvisna tudi od trajanja odsotnosti in tega, ali strošek krije delodajalec ali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Za podjetja je pomembno predvsem, da pri običajni bolniški odsotnosti prvih 30 delovnih dni nadomestilo praviloma krije delodajalec, od 31. delovnega dne pa strošek preide na ZZZS. Pri nekaterih vrstah odsotnosti velja drugačna ureditev. Kakšna so pravila v letu 2026 in kako se izračuna dejanski znesek?

Koliko odstotkov plače pripada med bolniško?

Višina bolniškega nadomestila ni enaka v vseh primerih. Odvisna je od razloga odsotnosti, pri nadomestilih v breme ZZZS pa tudi od trajanja prejemanja nadomestila.

Pri običajni bolezni znaša nadomestilo v breme ZZZS prvih 90 koledarskih dni 80 odstotkov osnove, po tem obdobju pa 90 odstotkov. Če je razlog poškodba zunaj dela, je nadomestilo nižje, medtem ko je pri poškodbi pri delu oziroma poklicni bolezni predpisano 100-odstotno nadomestilo.

Po podatkih ZZZS o višini nadomestil veljajo naslednji odmerni odstotki:

Preglednica prikazuje odmerne odstotke nadomestil v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne pa vseh nadomestil v breme delodajalca. Pri posameznih pravicah veljajo tudi posebni pogoji in omejitve trajanja.

Pomembno je, da se 90-dnevno obdobje nanaša na koledarske dni prejemanja nadomestila v breme ZZZS. Ne gre za prvih 90 delovnih dni celotne bolniške odsotnosti.

Kako se izračuna bolniško nadomestilo?

Pri izračunu ni dovolj poznati samo odstotka. Odločilna je tudi osnova, od katere se ta odstotek odmeri.

Kadar bolniško nadomestilo zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela krije delodajalec, se po 137. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) praviloma izračuna v višini 80 odstotkov plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.

Ko nadomestilo preide v breme ZZZS, velja drugačno pravilo. Osnova je praviloma povprečna mesečna plača in nadomestila, izplačana v koledarskem letu pred začetkom bolniške odsotnosti, oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v tem letu.

Če se je bolniška odsotnost začela leta 2026, se torej pri obračunu v breme ZZZS praviloma upoštevajo podatki za leto 2025. Za osebe, ki v preteklem letu niso imele ustrezne osnove ali so jo imele le del leta, veljajo posebna pravila.

V osnovo se ne vštevajo vsi prejemki zaposlenega. Povračila stroškov prehrane in prevoza na delo, dnevnice ter regres za letni dopust na primer niso del osnove za bolniško nadomestilo v breme ZZZS.

Primer izračuna bolniške pri plači 2.000 evrov bruto

Predpostavimo, da ima zaposleni ustrezno mesečno bruto osnovo za obračun nadomestila v višini 2.000 evrov in da je ves mesec upravičeno odsoten zaradi običajne bolezni.

Pri enaki osnovi bi 90-odstotno nadomestilo znašalo 1.800 evrov bruto, 70-odstotno pa 1.400 evrov bruto.

Gre za ponazoritev uporabe odmernega odstotka, ne za individualni obračun plače. Dejanski znesek je odvisen od števila ur odsotnosti, pravilno ugotovljene osnove, morebitnih uskladitev ter zakonskih omejitev. Neto izplačilo je odvisno tudi od obračuna prispevkov in dohodnine.

ZZZS določa tudi spodnjo in zgornjo mejo nadomestila v breme zdravstvenega zavarovanja. Nadomestilo med drugim ne sme presegati plače, ki bi jo zavarovanec prejel, če bi delal, prav tako je omejeno na največ dvainpolkratnik zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji. Spodnja meja je praviloma vezana na 60 odstotkov minimalne plače, pri čemer veljajo izjeme za osebe z nižjo zavarovalno osnovo.

Podrobnosti in pripomočki za obračun so objavljeni na spletni strani ZZZS.

Kdo plača bolniško odsotnost in kdaj strošek prevzame ZZZS?

Pri običajni bolezni ali poškodbi, ki ni povezana z delom, delodajalec iz lastnih sredstev krije nadomestilo za prvih 30 delovnih dni posamezne odsotnosti. Od 31. delovnega dne strošek praviloma bremeni obvezno zdravstveno zavarovanje.

Enako časovno pravilo velja tudi pri poškodbi pri delu in poklicni bolezni, čeprav je višina pripadajočega nadomestila drugačna.

Zakon določa še omejitev, ki je posebej pomembna za podjetja z zaposlenimi, ki so večkrat bolniško odsotni. Pri bolezni ali poškodbi zunaj dela delodajalec iz lastnih sredstev krije največ 80 delovnih dni nadomestila za posameznega zaposlenega v koledarskem letu. Ko je ta meja dosežena, nadaljnje upravičeno nadomestilo pod predpisanimi pogoji preide v breme ZZZS.

Kdaj ZZZS krije bolniško že od prvega dne?

Pri nekaterih razlogih odsotnosti 30-dnevno obdobje v breme delodajalca ne velja. ZZZS nadomestilo krije že od prvega delovnega dne, denimo pri negi ožjega družinskega člana, izolaciji in spremstvu, ki ga odredi zdravnik, ter pri nekaterih drugih zakonsko določenih razlogih.

Posebna ureditev velja tudi pri ponovitvi iste bolezni ali poškodbe zunaj dela. Če gre za zaporedni krajši odsotnosti, med katerima je manj kot deset delovnih dni prekinitve, lahko ob izpolnjenih zakonskih pogojih nadomestilo za nadaljnjo odsotnost preide v breme ZZZS že prej. Za tak primer, imenovan recidiv, je potrebna ustrezna odločitev pristojnega zdravnika ZZZS.

Natančne pogoje in izjeme pojasnjuje ZZZS v pregledu pravic do bolniškega nadomestila.

Kako delodajalec uveljavlja povračilo bolniškega nadomestila?

Ko nadomestilo preide v breme zdravstvenega zavarovanja, zaposleni praviloma še naprej prejema izplačilo od svojega delodajalca. Ta nato od ZZZS zahteva povračilo upravičenega zneska.

Za delodajalce, vpisane v Poslovni register Slovenije, je elektronsko vlaganje zahtevkov za refundacijo obvezno od 1. januarja 2023.

Zahtevek je mogoče oddati prek portala SPOT ali ustreznega računovodskega programa z omogočenim elektronskim vmesnikom. Obračun temelji na podatkih o odsotnosti, predpisani osnovi in pripadajočem nadomestilu.

Pri manjših podjetjih, ki zahtevke vlagajo občasno, je običajno najpreprostejša uporaba portala SPOT. Večji delodajalci in računovodski servisi lahko postopek vključijo v svoj sistem obračuna plač.

Navodila so dostopna na portalu SPOT – Refundacija nadomestila plače.

Koliko je plačana bolniška za samostojnega podjetnika?

Samostojni podjetnik, ki je zavarovan na podlagi opravljanja dejavnosti, je pod predpisanimi pogoji upravičen do nadomestila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vendar pri njegovi bolniški odsotnosti velja pomembna razlika glede na zaposlenega.

Pri običajni bolezni oziroma poškodbi zunaj dela prvih 30 delovnih dni strošek odsotnosti praviloma nosi sam. To pomeni, da za to obdobje ne prejema bolniškega nadomestila od ZZZS.

Od 31. delovnega dne lahko ob izpolnjenih pogojih uveljavlja nadomestilo v breme ZZZS. Njegova višina je odvisna predvsem od osnove za plačilo prispevkov, razloga odsotnosti in trajanja upravičenosti.

Tudi za samozaposlene veljajo izjeme, pri katerih lahko nadomestilo pripada že od prvega dne, na primer pri upravičeni odsotnosti zaradi nege družinskega člana.

Od 1. aprila 2026 morajo samostojni podjetniki in druge osebe, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost ter so vpisane v Poslovni register Slovenije, vlogo za neposredno izplačilo nadomestila vlagati elektronsko prek portala SPOT.

Za obračun mora samostojni zavezanec pravočasno predložiti tudi obračun prispevkov za socialno varnost za mesec odsotnosti. ZZZS podatke o osnovi pridobi od Finančne uprave Republike Slovenije.

Podrobnejša navodila so objavljena na strani ZZZS o uveljavljanju nadomestila za samostojne zavezance.

Kaj je treba urediti za pravilno izplačilo bolniške?

Osnova za obračun je elektronsko potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela oziroma eBOL.

Zavarovanec mora poskrbeti, da osebni zdravnik potrdilo pravočasno izda. To se ne zgodi nujno samodejno, zato ZZZS opozarja, da se je treba z zdravnikom pravočasno dogovoriti za izdajo potrdila, najpozneje pred iztekom meseca, za katerega je potrebno.

Delodajalec elektronski bolniški list pridobi prek sistema SPOT. Podatke nato uporabi pri obračunu plače oziroma nadomestila.

Pri daljših bolniških odsotnostih je pomembno tudi pravočasno odločanje pristojnega zdravnika. O začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe nad 30 koledarskih dni praviloma odloča imenovani zdravnik ZZZS na predlog osebnega zdravnika.

Za delodajalca sta zato pomembna dva ločena roka: 30 koledarskih dni je pomembnih za pristojnost odločanja o bolniški odsotnosti, 30 delovnih dni pa praviloma za prehod stroška nadomestila z delodajalca na ZZZS.

Kaj mora podjetje upoštevati pri načrtovanju stroškov?

Bolniška odsotnost za delodajalca pomeni več kot samo izračun pripadajočega nadomestila. Upoštevati mora tudi morebitno nadomeščanje odsotnega zaposlenega, organizacijo dela in čas med izplačilom nadomestila ter njegovim povračilom.

Pri kratkotrajnih odsotnostih zaradi običajne bolezni strošek praviloma ostane na strani podjetja. Pri daljših odsotnostih pa je pomembno, da podjetje pravilno in pravočasno vloži zahtevek za refundacijo.

Za manjša podjetja je zato koristno, da pri obračunu bolniške dosledno spremljajo razlog odsotnosti, število delovnih dni in že izplačana nadomestila v tekočem koledarskem letu. Tako lahko pravilno ugotovijo, kdaj je mogoče uveljavljati povračilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.