Na kaj je potrebno misliti, da bo napačnih predpostavk poslovnega modela čim manj?
Ko s pomočjo kanvasa oblikujemo poslovni model, v bistvu delujemo na osnovi predpostavk o zaželenosti, izvedljivosti in upravičenosti.
Vpliv predpostavk na oblikovanje poslovnega modela
Na spodnji sliki kanvasa poslovnega modela so v različnih barvah prikazana polja, na katera se posamezna vrsta predpostavk nanaša. Katerakoli od teh predpostavk je lahko napačna. Kje torej lahko naredimo napake?
Tabela zasnovana na osnovi: http://www2.hec.unil.ch/wpmu/ypigneur/2016/06/20/desirability-feasibility-and-viability-of-a-business-model/
Predpostavke o izvedljivosti poslovnega modela
V tem primeru lahko naredimo napako v napačni izbiri infrastrukture, napačni oceni ključnih virov ali ključnih aktivnosti in napačnih predpostavkah v zvezi s ključnimi partnerji, kar lahko vodi v slabo izvedbo. Ker gre v tem delu oblikovanja kanvasa poslovnega modela za analitično in logično sklepanje, je rešitev v tem, da se dovolj dobro potrudimo. Seveda pa tudi to ne bo dovolj, če nameravamo reševati strankam nepomemben problem in si naše ponudbe vrednosti enostavno ne želijo ali je ne potrebujejo. (To zadnje je napisano bolj v smislu provokacije, saj je jasno, da se tega ne bomo lotili, če bomo že v fazi oblikovanja poslovnega modela ugotovili, da naša ponudba kupca ne zanima.)
Predpostavke o zaželenosti ponudbe vrednosti
Lahko se zgodi, da nameravamo delati izdelek ali storitev, ki ga nihče ne potrebuje (kar se lahko zgodi zaradi »zaljubljenosti« v našo idejo), ali na splošno rečeno, da se ukvarjamo z reševanjem irelevantnega problema potencialnih kupcev. Rešitev je lahko v tem, da svojo idejo čim prej testiramo na trgu s potencialnimi kupci in po potrebi naredimo ustrezne spremembe ali jo celo povsem opustimo, če se izkaže, da je pomembna le nam. Po terminologiji vitkega inoviranja se temu reče, da naredimo »pivot« ali zasuk od prvotne ideje.
Predpostavke o upravičenosti poslovnega modela
Poenostavljeno to pomeni, da lahko napačno ocenimo stroške in precenimo prihodke. Napako lahko naredimo tudi v primeru, da ne izberemo ustreznega prihodkovnega modela ali pa da ne izberemo najugodnejše možnosti za določitev cene za naš izdelek ali storitev, tako za nas, kot za naše stranke.
Predpostavke v zvezi s prilagodljivostjo poslovnega modela
To so predpostavke, ki se nanašajo na zunanje vplive na poslovni model, kot so konkurenca, tehnološke spremembe, regulatorni vplivi, družbeni vplivi in tako dalje. Če jih ne upoštevamo in se delamo, da je naš poslovni model ločen od ostalega okolja in sveta in lebdi v nekakšnem milnem mehurčku, se bo skladno s tem nekaj podobnega tudi zgodilo. Milni mehurček se bo slej kot prej razblinil, poslovni model pa bo pristal na (realnih) tleh. Zato je seveda priporočljivo, da takoj, ko naredimo prvo verzijo poslovnega modela, analiziramo še morebitne politične, tehnološke, ekonomske in družbene vplive nanj. Pomagamo si lahko s pomočjo metod SWOT ali PEST in po potrebi naredimo novo verzijo poslovnega modela.
Tabela zasnovana na osnovi: http://www2.hec.unil.ch/wpmu/ypigneur/2016/06/20/desirability-feasibility-and-viability-of-a-business-model/
Zaključek
Ko s pomočjo kanvasa poslovnih modelov oblikujemo poslovni model, to ne pomeni, da imamo poslovni model »za vedno«. Svoje predpostavke, ki smo jih vključili v poslovni model, moramo sproti preverjati, nekatere med njimi (zaželenost ponudbe vrednosti) pa kar takoj, sicer oblikovanje sploh nima smisla. Ves čas pa moramo biti pozorni še na zunanje vplive, ki lahko v hipu naš poslovni model obrnejo na glavo. Nekaj takega se je na primer zgodilo ameriškemu podjetju Blockbuster, ko se je na tržišču pojavil Netflix.
»Streho popravljaj takrat, ko sije sonce.« Jack Ma, ustanovitelj podjetja Alibaba
