Kako mladim približati podjetništvo, osebne finance in druga znanja, ki jim lahko koristijo pri nadaljnjem izobraževanju in poklicni poti?
S tem vprašanjem so se ukvarjali tudi pobudniki Poletne šole: Pot do uspeha, ki so jo prvič izvedli leta 2019. Projekt se je od takrat razširil tudi zunaj Slovenije, mladim pa ponuja priložnost za pridobivanje praktičnih izkušenj in spoznavanje podjetniškega sveta.
O razvoju projekta, odnosu mladih do podjetništva in načrtih za prihodnost smo se pogovarjali s Sebastianom Šuputom.
Zamisel za Poletno šolo: Pot do uspeha se je porodila leta 2018 med člani Rotaract kluba Ljubljana 25, prvič pa ste jo izvedli leto pozneje. Kaj vas je spodbudilo k ustanovitvi poletne šole?
Ko smo se prijatelji podali na različne poslovne poti, smo se pogosto pogovarjali o tem, kako lažja, hitrejša in učinkovitejša bi bila naša pot, če bi že v šoli pridobili nekatera znanja in veščine, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. Osebne finance, osebnostna rast, način razmišljanja, komunikacija, odnosi in podjetništvo – to so področja, o katerih bi si želeli več izvedeti že med šolanjem.
Po enem od teh pogovorov je prijatelj Luka Pregelj, član Rotaract kluba Ljubljana 25, predlagal, da organiziramo poletno šolo, posvečeno prav tem temam. V formalnem izobraževanju zanje pogosto ni dovolj prostora, vsi mladi pa nimajo možnosti, da bi se o njih učili doma ali drugje.
Od prve izvedbe je projekt precej zrasel. Kako se je razvijal skozi leta in kaj se je pri organizaciji izkazalo za največji izziv?
Začeli smo z eno poletno šolo in takrat so nas spremljale povsem drugačne skrbi kot danes. Spraševali smo se, ali bomo šolo sploh zmogli izpeljati sami: kako bomo prevzeli odgovornost za mlade, zagotovili ustrezno lokacijo in finančna sredstva, pridobili kakovostne predavatelje ter oblikovali dober program.
V sedmih letih je projekt Pot do uspeha iz ene poletne šole zrasel na 11 šol v letu 2026. Drugo leto zapored smo izvedli tudi mednarodno poletno šolo, ki so se je udeležili mladi iz drugih držav, predvsem iz Severne Makedonije. Letos pa smo prvič organizirali poletno šolo tudi v Severni Makedoniji. Upamo, da se bo projekt tam razvijal podobno kot v Sloveniji, kjer smo letos izvedli 10 poletnih šol.
Danes sta največja izziva zagotavljanje finančnih sredstev in iskanje zanesljivih organizatorjev posameznih poletnih šol. Pomembno nam je, da lahko vsakemu organizatorju zaupamo in da vsaka šola ne glede na lokacijo in organizatorja ohranja enako ali še višjo raven kakovosti kot na začetku.
Program združuje podjetništvo, osebne finance, komunikacijo, osebnostno rast in karierni razvoj. Zakaj se vam zdijo prav ta področja pomembna za mlade in katerim vsebinam danes namenjate največ pozornosti?
Kot sem že omenil, so to področja, ki jim srednje šole pogosto ne morejo nameniti dovolj pozornosti, čeprav so izjemno pomembna za samostojno življenje. S poletno šolo želimo zapolniti to vrzel in mladim čim prej ponuditi znanja, izkušnje in usmeritve, ki jim lahko pomagajo na njihovi poti.
Ob tem program sproti prilagajamo svetu, v katerem živimo. V zadnjih letih posebno pozornost namenjamo tudi umetni inteligenci, razumevanju novih tehnologij in njihovi praktični uporabi.
Program je v osnovi namenjen mladim med 15. in 18. letom. Kakšen odnos imajo po vaših opažanjih do podjetništva? Ali jih zanima tudi možnost samostojne podjetniške poti?
Da, podjetništvo jih zelo zanima. Po študiji socialnih učinkov projekta skoraj 80 % udeležencev po zaključku programa aktivneje razmišlja o podjetništvu, kar je za nas pomemben pokazatelj uspešnosti podjetniškega dela programa.
Tudi po koncu poletne šole Pot do uspeha številni udeleženci ostanejo v stiku s predavatelji in mentorji ter jih prosijo za dodatne usmeritve ali pomoč. Prav to je eden od namenov projekta: da se podpora mladim ne konča z zadnjim dnem poletne šole.
Katere praktične spretnosti in znanja po vaših opažanjih mladi v času formalnega izobraževanja težje pridobijo? Kako jih poskušate razvijati na poletni šoli?
Med takšna področja zagotovo sodijo osebnostni razvoj, podjetniška miselnost, komunikacija in medosebni odnosi, pa še marsikaj bi lahko naštel. Pomemben del našega programa predstavljajo zgodbe o uspehu mladih z različnih področij. Predavatelji skozi lastne izkušnje in praktične delavnice te teme približajo udeležencem na razumljiv in življenjski način.
Pri izbiri predavateljev dajemo prednost mlajšim, praviloma starim med 23 in 35 let, saj verjamemo, da se mladi lažje poistovetijo z njihovimi izkušnjami. Tako se jim tudi zastavljeni cilji in uspeh zdijo bolj dosegljivi.
Kako poteka spoznavanje podjetništva na poletni šoli? S kakšnimi praktičnimi nalogami in izzivi se srečujejo udeleženci?
Podjetništvo spoznavajo skozi kombinacijo zgodb iz prakse, uvodnih predavanj in praktičnih izzivov. Eden najbolj priljubljenih je delavnica po vzoru oddaje Shark Tank, pri kateri udeleženci v skupinah razvijajo lastno poslovno idejo. Med poletno šolo jo nadgrajujejo, ob zaključku pa jo predstavijo komisiji v vlogi »sharkov«, podobno kot v oddaji.
Med predavatelji in mentorji so tudi podjetniki. Kako jih vključujete v program in kaj lahko mladi pridobijo iz neposrednega stika z ljudmi, ki imajo izkušnje iz poslovnega sveta?
Podjetniki in drugi predavatelji mladim ne ponujajo le praktičnih nasvetov in zgodb iz resničnega življenja, ampak tudi neposreden stik z ljudmi, ki so se na svoji poti že srečali z različnimi izzivi. Pomembno pa je, da je ta stik lahko dolgoročnejši.
Predavatelji in mentorji udeležencem z veseljem svetujejo in pomagajo tudi po zaključku poletne šole, ko se mladi znajdejo pred novimi odločitvami ali želijo uresničiti svoje ideje.
Program je za udeležence brezplačen, vključno z nastanitvijo in prehrano. Kako zagotavljate sredstva za njegovo izvedbo?
Sredstva za izvedbo zagotavljamo predvsem iz treh virov: donacij zasebnih podpornikov in sponzorjev, podpore Rotary Slovenija in posameznih Rotary klubov ter javnih razpisov.
Tudi letos je Poletna šola: Pot do uspeha vključena v projekt AI Ninja, ki mladim med 15. in 29. letom omogoča brezplačne programe za razvoj digitalnih kompetenc in boljše razumevanje umetne inteligence. Cilj je, da mladi pridobijo praktična znanja, ki jim koristijo v šoli, pri delu in v vsakdanjem življenju. Tu smo prepoznali veliko vsebinskih povezav z našim programom.
Projekt financira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, vendar vsebina ne odraža stališč Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo. #digiSI
Pri organizaciji poletne šole sodelujejo številni mladi prostovoljci. Kako jih pritegnete k sodelovanju in kakšno vlogo imajo pri izvedbi programa?
Prostovoljci imajo ključno vlogo. Organizatorji, mentorji in predavatelji so prvi stik mladih s projektom, hkrati pa so prav oni tisti, na katere se udeleženci obračajo tudi po zaključku poletne šole.
Verjamemo, da prostovoljce k sodelovanju pritegnejo že samo poslanstvo projekta, zgodbe, ki jih slišijo, in rezultati, ki jih vidijo. Ko se enkrat vključijo, se zaradi osebnih izkušenj in povezanosti z ekipo njihova pripadnost še okrepi. Zato številni prostovoljci – mentorji, predavatelji in organizatorji – pri projektu ostajajo več let.
Kakšne načrte imate za prihodnost projekta? Razmišljate o širitvi programa ali uvajanju novih vsebin?
Seveda. Naš cilj je, da bi znanja in odgovore na vprašanja, ki smo jih kot mladi iskali tudi sami, približali čim več mladim – tako v Sloveniji kot zunaj njenih meja.
Hkrati se mora projekt vsebinsko razvijati in prilagajati aktualnim spremembam. V zadnjih letih smo v program močno vključili umetno inteligenco: njeno razumevanje, uporabo različnih orodij in razmišljanje o priložnostih, ki jih prinaša. Prepričan sem, da bomo morali program tudi v prihodnje redno nadgrajevati in prilagajati novim potrebam mladih.
Projekt financira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, vendar vsebina ne odraža stališč Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo. #digiSI
